OKOLJE MARIBOR

Voda je naravna dobrina in v naravi kroži. Z izhlapevanjem prehaja v ozračje in se s padavinami vrača na zemeljsko površje, kjer del vode porabimo za vsakdanje življenje, del pa je odteče. Poraba pitne vode se povečuje. Naraščanje števila prebivalcev in grožnja podnebnih sprememb lahko ob dosedanjem načinu porabe vode pripeljejo do velike svetovne krize z vodo. Emisije nevarnih snovi, ki jih človek posredno in neposredno spušča v podzemne in površinske vode ter tla, poslabšujejo kakovost pitne vode. Prihodnost nam nalaga odgovorno upravljanje z vodami, ki obsega celovito spremljanje kakovosti in količine vode ter gospodarno ravnanje z vodo.

Na področju spremljanja voda in tal se izvajajo naslednje naloge:

• podrobnejši in posebni monitoring stanja tal, podzemnih in površinskih voda ter, raziskave na študijsko raziskovalni postaji  - lizimetru na Teznem,
• projekti zaščite podzemnih voda,
• izdelava kart podzemnih voda - Vodonosniki Selnica – Ruše, Vrbanski plato in severni del Dravskega polja,
• pregled stanja na vodotokih ne levem in desnem bregu Drave ter sanacijski ukrepi,
• izdelava smernic in mnenj pri sprejemanju občinskih podrobnih prostorskih načrtov,
• sodelovanje pri priprava predpisov na področju varovanja vodnih virov,
• osveščanje, informiranje in vključevanje različnih ciljnih javnosti o stanju voda.

Kemijsko stanje vodnega telesa podzemne vode se izvaja glede na EU in slovenske predpise v okviru državnega monitoringa kakovosti podzemne vode. Na podlagi 97. člena Zakona o varstvu okolja pa lahko občina zagotavlja podrobnejši ali posebni monitoring stanja okolja.

Mestna občina Maribor že od leta 2001 sistematično zagotavlja podrobnejši in posebni monitoring stanja tal, podzemnih in površinskih voda. Izvajanje imisijskega monitoringa je podlaga za izvedbo ukrepov, da lahko na vodovarstvenih območjih črpališč Mariborskega vodovoda vzdržujemo dobro kemijsko in količinsko stanje podzemne vode ter dobro kemijsko in ekološko stanje površinskih voda.

• letnih hidroloških stanj in trendov vodne bilance na obravnavanem območju, upoštevajoč vplive podnebnih sprememb;
• vnosa dušika in obremenitev tal kmetijskih zemljišč s pesticidi, ocena kemijskega in ekološkega stanja površinskih vodotokov, ocena kemijskega stanja podzemnih voda na vodovarstvenih območjih vodnih virov Selniška Dobrava, Ruše, Vrbanski plato, Betnava, Bohova, Dobrovce in Ceršak ter ocena stanja v oskrbi s pitno vodo. Poudarek je na nevarnih snoveh opredeljenih s splošno vodno direktivo in z njo povezanimi podzakonskimi predpisi ter relevantnimi snovmi za obravnavano  območje;
• pretoka izbranih onesnaževal do virov pitne vode. Pri tem se uporabijo orodja modeliranja toka podtalnice in gibanja posameznih onesnaževal proti aktivnim črpališčem pitne vode;
• ocene skladnosti ugotovljenih razmer s standardi in opredelitvami predpisov RS in EU za tla, podzemno vodo, površinske vodotoke in pitno vodo.

Za ugotavljanje stanja voda se poleg podatkov iz mreže državnega monitoringa, uporabljajo podatki o pitni vodi iz notranjega nadzora javnega podjetja za oskrbo s pitno vodo na obravnavanem območju in pa lokalnega imisijskega monitoringa tal, podzemnih in površinskih voda.