OKOLJE MARIBOR

Obratovalni monitoring se izvaja v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter pogojih za njegovo izvajanje. z namenom nadzora nad izvajanjem ukrepov za zmanjšanje onesnaženja ter doseganja mejnih emisijskih vrednosti. V pravilniku je določena izvedba, obseg in čas izvajanja meritev in ocenjevanje obremenitve snovi v zrak. Določa metodologijo vzorčenja, merjenja, evidentiranja in posredovanje podatkov ARSO ter pogoje kdo lahko take meritve izvaja (pooblaščeni izvajalci monitoringa, ki so akreditirani, imajo usposobljeno osebje in ustrezno umerjeno merilno opremo).

Upravljalci naprav, ki povzročajo emisije v zrak so zavezanci za poročanje razen tistih, pri katerih rezultati drugih preizkusov kažejo, da mejne vrednosti niso presežene.

Letne emisije snovi v zrak iz industrijskih obratov po posameznih občinah so za celotno Slovenijo objavljene na spletni strani ARSO. Skupne državne emisije onesnaževal zraka, ki jih po metodologiji EMEP/EEA pripravlja ARSO in velja za vodenje evidenc državnih emisij v skladu z Zakonom o ratifikaciji konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja in protokoli ter Direktivo 2016/2284 o zmanjševanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka se vodijo na spletni stani gov.si pod zavihkom Okolje in prostor - Okolje - Zrak.

V skladu z imenovanimi predpisi se na državni ravni spremljajo naslednja onesnaževala:

• osnovna: žveplovi oksidi (SOx), dušikovi oksidi (NOx), nemetanske hlapne organske spojine (NMVOC), amonijak (NH3) in ogljikov monoksid (CO);
• delci: PM2,5, PM10, TSP in črni ogljik;
• težke kovine: svinec (Pb), kadmij (Cd), živo srebro (Hg), arzen (As), krom (Cr), baker (Cu), nikelj (Ni), selen (Se), cink (Zn);
• obstojna organska onesnaževala (POPs): policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH), dioksini/furani (PCDD/PCDF), poliklorirani bifenili (PCB) in heksaklorbenzen (HCB).

Državna emisijska evidenca

Iz državne emisijske evidence  smo pripravili podatke za celotno državo za leta od 2015-2019 s primerjavo na leto 2005. V grafih je prikazano:

• osnovna onesnaževala zraka: žveplovi oksidi (SOx), dušikovi oksidi (NOx), nemetanske hlapne organske spojine (NMVOC), amonijak (NH3) in ogljikov monoksid (CO);
• delci: delci manjši od 2,5 µm (PM2.5), delci manjši od 10 µm (PM10), vsi prašni delci (TSP) in črni ogljik (BC);
• obstojna organska onesnaževala (POPs): policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH)*, dioksini in furani, poliklorirani bifenili (PCB) in heksaklorbenzen (HCB).

(* vsota štirih policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH-ov): benzo(a) pyrene, benzo(b) fluoranthene, benzo(k) fluoranthene, indeno (1,2,3-cd) pyrene)

Slika 1: Osnovna onesnaževala izražena v kt

Iz grafa na sliki 1 vidimo, da je razmerje med osnovnimi onesnaževali skozi leta od 2015-2019 približno konstantno. Količinsko so se glede na leto 2005 vsa znatno zmanjšala, predvsem žveplovi oksidi, pada tudi ogljikov monoksid, medtem ko pri NMVOC, dušikovih oksidih in amonijaku v času petih let ni velikih sprememb. Glede na relativno kratko obdobje je znatne spremembe tudi težko pričakovati.

Slika 2: Skupni prašni delci, črni ogljik, PM10 in PM2,5

Tudi prašni delci na sliki 2 so prikazani v kilotonah. Opazen je trend znatnega zmanjšanja v obdobju od leta 2005, v zadnjih petih letih pa glede na krajše obdobje tudi trend nekoliko bolj umirjeno pada. Najmanjše razlike so vidne pri črnem ogljiku, ki v zadnjih letih zaradi več kurjenja v malih kurilnih napravah ne kaže večjih sprememb.

Slika3: Težke kovine

Pri težkih kovinah ni videti velikih sprememb razen nekoliko  manjših nihanj zadnjih pet let. V primerjavi z letom 2005 so se količine vseh nekoliko znižale, še najbolj svinca in niklja, medtem ko kadmij in živo srebro ostajata nekje enaka. Živo srebro ostaja v enakih vrednostih tudi zadnjih pet let.

Slika 4: Policiklični aromatski ogljikovodiki

Policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH) sodijo med obstojna organska onesnaževala (POPs), ki so v naravnem okolju zelo razširjeni. Nastajajo med nepopolnim izgorevanjem organskih snovi (nafta, premog), pripravo živil, pri kajenju, se ne akumulirajo, vendar se v telesu intenzivno presnavljajo, pri čemer nastajajo produkti, ki so lahko rakotvorni. Prisotni so povsod v okolju: v zraku, vodi, zemlji kot kompleksne mešanice več PAH. Tipični predstavnik je benzo(a)piren, ki je tudi najbolj raziskan. V zraku se nahajajo v plinastem in trdnem stanju. Trdni so absorbirani na delce, manjše od 2.5 µm, preko dihanja prehajajo v krvni obtok.

Na sliki 4 je prikazana vsota štirih PAH-ov (benzo(a)piren, benzo(b)fluoranten, benzo(k)fluoranten, indeno (1,2,3-cd)piren), vidimo lahko, da je količina postopoma znižuje, vendar je potrebno poudariti, da so zdravju škodljive že zelo majhne količine teh snovi.

Za vsa onesnaževala je viden trend upadanja, kar je še posebej očitno glede na izhodiščno leto 2005. Tudi v zadnjih petih letih opazimo trend upadanja vseh onesnaževal, še najmanj pri amonijaku in bakru. Iz tega bi lahko sklepali, da so ukrepi, ki so uvedeni glede na predpisano zakonodajo zadovoljivo uspešni in preprečujejo nadaljnjo večanje onesnaževanja zraka.

Emisije izpustov v zrak v MOM

K poročanju o izvajanju obratovalnega monitoringa emisije snovi v zrak so zavezani upravljavci naprav, ki povzročajo emisije snovi v zrak. Poročanje sestavljajo Poročila o opravljenih prvih meritvah ali obratovalnem monitoringu in Ocena letne emisije snovi v zrak. Iz poročanja so izvzete naprave, pri katerih rezultati drugih preskusov, kot je ugotavljanje učinkovitosti naprav za preprečevanje in zmanjševanje emisije snovi, merjenje sestave goriv ali vhodnih surovin ali pogojev, pri katerih poteka proces v napravi, izhaja, da mejne vrednosti emisije snovi niso presežene. Odstopanje od programa obratovalnega monitoringa lahko odobri le ministrstvo na podlagi vloge upravljavca naprave za okoljevarstveno dovoljenje ali vloge za spremembo, opustitev ali spremembo načina izvajanja meritev za posamezno snov v odpadnih plinih, če ustrezajo pogojem za njihovo izvajanje, ki so določeni z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.

Vrednotenje emisije snovi se uporablja za eno napravo ali več naprav skupaj, če so priključene na skupno napravo za čiščenje odpadnih plinov. Pri napravi za čiščenje odpadnih plinov se vrednoti emisija snovi v zrak na njenem izpustu.

vir: Spletna stran ARSO (8.4.2021)

Na spletni strani ARSO-a najdemo podatke o vseh emisijah snovi v zrak iz industrijskih obratov v državi za posamezna leta.

Iz imenovane evidence smo za Mestno občino Maribor uporabili podatke za zadnjih pet let od 2015 do 2019, s primerjavo podatkov iz leta 2005. Zanimalo nas je predvsem, katera industrijska onesnaževala se pojavljajo v naši občini, kakšen je njihov delež glede na celokupno onesnaženost in kakšen je nasploh delež industrijskih onesnaževal MOM z oziroma na celotno količino na državni ravni.

Za vsako posamezno leto smo iz podatkov za vse občine izločili zavezance za poročanje oziroma upravljalce naprav iz Mestne občine Maribor in zbrali vrste in količine izpustov v zrak. Za primerjalno leto smo vzeli leto 2005 (rdeči stolpec na grafu) in primerjali rezultate let 2015, 2016, 2017, 2018 in 2019.  Iz evidenc smo zbrali in uredili samo podatke, nismo pa se spuščali v analize vzrokov za takšne rezultate, kar terja več strokovnega znanja in poznavanja dejavnosti ter okoliščin delovanja industrijskih obratov v občini.

Seznam vseh upravljalcev je razviden iz Zavezancev za izvedbo prvih meritev in obratovalnega monitoringa na predhodnem zavihku spletne strani, se pa ta seznam po posameznih letih razlikuje.

Rezultati po onesnaževalih so razvidni iz spodnjih grafov.

Slika 5: Celoten prah

Iz slike 5 vidimo, da je bilo v letu 2005 več kot sedemkrat več skupnega prahu kot leta 2019. Industrija v Mariboru se je v teh letih občutno zmanjšala, verjetno pa gre kakšen delež pripisati tudi izboljšanju tehnologij v obstoječih obratih.

Slika 6: Dušikov dioksid

Glede na leto 2005 je količina NO2 sicer precej padla, vendar je v zadnjih petih letih spet viden trend naraščanja.

Slika 7: Skupni organski ogljik

Na sliki 7 vidimo, da je bila količina skupnega organskega ogljika leta 2005 ogromna – kar 1.893 t oziroma 1,8 kt. V letih 2015-2019 količina rahlo niha, vendar je trend v rahlem upadanju.

Slika 8: Stanje ogljikovega monoksida

tanje ogljikovega monoksida je bilo največje v letu 2015, medtem ko v zadnjih letih nekoliko niha in je v upadanju.

Slika 9: Ogljikov dioksid

Količina ogljikovega dioksida je v letu 2005 bila vsaj 13x višja kot leta 2015, v zadnjih dveh letih pa se je še znižala glede na leto 2015 za dobrih trikrat.

Slika 10: Žveplov dioksid

Na sliki 10 vidimo, da se je količina SO2 glede na leto 2005 v letih od 2015-2017 zniževala, medtem ko se v zadnjih dveh letih ponovno povečuje, predvsem na področju energetike.

Slika 11: Amoniak

Količina amoniaka se je v zadnjih dveh letih močno zmanjšala, verjetno zaradi ukinjanja določenih vrst industrije.

Slika 12: Težke kovine

Iz grafa na sliki 12 vidimo, da so se količine kroma glede na leto 2005 zmanjševale, v letu 2019 so znašale le 0,09 kg. Enako velja za nikelj, ki se je iz količine 5,09 kg v letu 2005 zmanjšal na 0,12 kg v letu 2019 ter kositer in mangan, ki jih v zadnjih letih ni več zaslediti. Vrednosti kroma padajo od 4,91 kg v letu 2005 do 0.09 kg v letu 2019, višajo pa se vrednosti bakra, ki se je od leta 2015 iz 0,22 kg povišal na 9,25 kg. Razen bakra so torej vse vrednosti težkih kovin v trendu upadanja.

Slika 13: Formaldehid in fenol (C6H6O)

Količine formaldehida so v preteklih letih nihale okoli 300 kg, v letu 2019 pa so močno poskočile, verjetno na račun odpadkov. Fenol je iz letne količine okoli 260 kg v letu 2019 padel na 0,61 kg.

Slika 14: Naftalen

V letu 2005 se naftalen ni evidentiral. Količina naftalena se je v zadnjih treh letih znižala na desetino predhodnih vrednosti.

Slika 15: Osnovna onesnaževala

Na sliki 15 so ponazorjena vsa osnovna onesnaževala po letih glede na leto 2005 (rdeče vrednosti). Vidimo, da se je najbolj znižala količina CO2 in skupni organski ogljik (TOC), pa tudi ogljikov monoksid.

V zadnjih dveh letih (2018 in 2019) pa je viden trend naraščanja dušikovih dioksidov (izraženih kot NO2), žveplovih dioksidov (izraženih kot SO2), bakra in v zadnjem letu prikaza formaldehida (CH2O).

V letih od 2015 – 2019 se je v Mariboru proizvedlo skupaj 9.520.713 kg industrijskih izpustov v zrak od skupne količine 258.885.808 kg na državni ravni, kar znaša okoli 3,7% vseh izpustov v zrak državi. 

Industrija neposredno prispeva k onesnaženju zraka s svojimi izpusti, povedati pa je treba tudi, da ima še druge okoljske vplive, kot so onesnaževanje voda, tal in nastajanje odpadkov, obremenitve s hrupom in sevanjem ter velika potrošnja energentov. Zato je za industrijo predvsem pomembno dosledno upoštevanje zakonodaje o mejnih vrednostih onesnaževal in uporaba najboljših razpoložljivih tehnologij (BAT), ki omogočajo čim manj vplivov na okolje.

April 2021