OKOLJE MARIBOR

Za povečanje grafa kiknite na graf!

1. Državne emisijske evidence do 2023

Iz državne emisijske evidence smo pripravili podatke za celotno državo za leta od 2015-2023 s primerjavo na leto 2005, ki služi kot izhodiščno oziroma primerjalno leto.

V grafih so prikazana (brez razpršenih emisij):

• osnovna onesnaževala zraka: žveplovi oksidi (SOx), dušikovi oksidi (NOx), nemetanske hlapne organske spojine (NMVOC), amonijak (NH3) in ogljikov monoksid (CO);
• delci: delci manjši od 2,5 µm (PM2.5), delci manjši od 10 µm (PM10), vsi prašni delci (TSP) in črni ogljik (BC);
• obstojna organska onesnaževala (POPs): policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH)*, dioksini in furani, poliklorirani bifenili (PCB) in heksaklorbenzen (HCB).

(* vsota štirih policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH-ov): benzo(a)pyrene, benzo(b)fluoranthene, benzo(k)fluoranthene, indeno(1,2,3-cd) pyrene)

Podatki za grafe so povzeti po Državnih emisijah osnovnih onesnaževal zraka, delcev, težkih kovin in obstojnih organskih onesnaževal na spletni strani ARSO.

Slika 1: Osnovna onesnaževala izražena v kt

Iz grafa na sliki 1 vidimo, da je razmerje med osnovnimi onesnaževali skozi leta od 2015-2023 približno konstantno. Količinsko so se glede na leto 2005 vsa znatno zmanjšala, predvsem žveplovi oksidi, pada tudi ogljikov monoksid, medtem ko pri NMVOC, dušikovih oksidih in amonijaku ni večjih sprememb. Glede na relativno kratko obdobje je znatne spremembe tudi težko pričakovati.

Slika 2: Skupni prašni delci (TOC), črni ogljik (BC), PM10 in PM2,5

Tudi prašni delci na sliki 2 so prikazani v kilotonah. Čeprav je generalni trend od leta 2005 do 2018 zmanjševanje vseh prikazanih onesnaževal pa v zadnjih letih spet opažamo rahlo naraščanje skupnih delcev in PM10. Najmanjše razlike so vidne pri črnem ogljiku, pri katerih trend ostaja več ali manj enak, saj se je v zadnjih letih močno spremenil način ogrevanja (več kurjenja v malih kurilnih napravah).

Slika 3: Težke kovine

Pri težkih kovinah se opazno znižujejo količine Zn in Pb, medtem ko je pri Cu opaziti celo rahel trend zviševanja. V primerjavi z letom 2005 so se količine večine nekoliko znižale, še najbolj svinca in niklja, medtem ko kadmij in živo srebro ostajata približno enaka. Živo srebro ostaja v enakih vrednostih tudi zadnjih pet let.

Slika 4: Policiklični aromatski ogljikovodiki

Policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH) sodijo med obstojna organska onesnaževala (POPs), ki so v naravnem okolju zelo razširjeni. Nastajajo med nepopolnim izgorevanjem organskih snovi (nafta, premog), pripravo živil, pri kajenju, se ne akumulirajo, vendar se v telesu intenzivno presnavljajo, pri čemer nastajajo produkti, ki so lahko rakotvorni. Prisotni so povsod v okolju: v zraku, vodi, zemlji kot kompleksne mešanice več PAH. Tipični predstavnik je benzo(a)piren, ki je tudi najbolj raziskan. V zraku se nahajajo v plinastem in trdnem stanju. Trdni so absorbirani na delce, manjše od 2.5 µm, preko dihanja prehajajo v krvni obtok.

Na sliki 4 je prikazana vsota štirih PAH-ov (benzo(a)piren, benzo(b)fluoranten, benzo(k)fluoranten in indeno (1,2,3-cd)piren). Vidimo lahko, da je količina postopoma znižuje, vendar je potrebno poudariti, da so zdravju škodljive že zelo majhne količine teh snovi.

Skoraj za vsa onesnaževala je na nivoju države viden trend upadanja, kar je še posebej očitno glede na izhodiščno leto 2005. Tudi v zadnjih petih letih opazimo trend upadanja večine onesnaževal, še najmanj pri amonijaku in bakru, slednji pravzaprav raste. Prav tako ostaja vsa leta skoraj enak črni ogljik.

Ukrepi, ki so uvedeni glede na predpisano zakonodajo sicer izkazujejo trend upadanja onesnaževal zraka, vendar bi morali glede na cilje EU le-te pospešeno izvajati, da dosežemo zastavljene cilje.

2. Emisije izpustov v zrak v MOM do leta 2024

K poročanju o izvajanju obratovalnega monitoringa emisije snovi v zrak so zavezani upravljavci naprav, ki povzročajo emisije snovi v zrak. Poročanje sestavljajo Poročila o opravljenih prvih meritvah ali obratovalnem monitoringu in Ocena letne emisije snovi v zrak. Iz poročanja so izvzete naprave, pri katerih rezultati drugih preskusov, kot je ugotavljanje učinkovitosti naprav za preprečevanje in zmanjševanje emisije snovi, merjenje sestave goriv ali vhodnih surovin ali pogojev, pri katerih poteka proces v napravi, izhaja, da mejne vrednosti emisije snovi niso presežene. Odstopanje od programa obratovalnega monitoringa lahko odobri le ministrstvo na podlagi vloge upravljavca naprave za okoljevarstveno dovoljenje ali vloge za spremembo, opustitev ali spremembo načina izvajanja meritev za posamezno snov v odpadnih plinih, če ustrezajo pogojem za njihovo izvajanje, ki so določeni z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.

Vrednotenje emisije snovi se uporablja za eno napravo ali več naprav skupaj, če so priključene na skupno napravo za čiščenje odpadnih plinov. Pri napravi za čiščenje odpadnih plinov se vrednoti emisija snovi v zrak na njenem izpustu.

vir: Spletna stran ARSO (29. 7. 2024)

Na spletni strani ARSO-a najdemo podatke o vseh emisijah snovi v zrak iz industrijskih obratov v državi za posamezna leta.

Iz imenovane evidence smo za Mestno občino Maribor uporabili podatke za zadnjih deset let od 2015 do 2024, s primerjavo podatkov na leto 2005. Zanimalo nas je predvsem, katera industrijska onesnaževala se pojavljajo v naši občini, kakšen je njihov delež glede na celokupno onesnaženost in kakšen je nasploh delež industrijskih onesnaževal MOM z oziroma na celotno količino na državni ravni.

Za vsako posamezno leto smo iz podatkov za vse občine izločili zavezance za poročanje oziroma upravljalce naprav iz Mestne občine Maribor in zbrali vrste in količine izpustov v zrak. Za primerjalno leto smo vzeli leto 2005 (rdeči stolpec na grafu) in primerjali rezultate let od 2015 do 2024.  Iz evidenc smo zbrali in uredili samo podatke, nismo pa se spuščali v analize vzrokov za takšne rezultate, kar terja več strokovnega znanja in poznavanja stanja ter okoliščin delovanja industrijskih obratov v občini.

Seznam vseh upravljalcev je razviden iz Zavezancev za izvedbo prvih meritev in obratovalnega monitoringa na predhodnem zavihku spletne strani, se pa ta seznam po posameznih letih razlikuje.

Rezultati posameznih onesnaževal so razvidni iz spodnjih grafov in so brez razpršenih emisij.

Slika 5: Celoten prah

Iz slike 5 vidimo, da je bilo v letu 2005 vsaj petkrat več skupnega prahu kot leta 2024, trend pa je usmerjen navzdol. Najnižjo vrednost smo dosegli leta 2018, od takrat pa se količina spet rahlo povečuje. Industrija v Mariboru se je v teh letih občutno zmanjšala, verjetno pa gre kakšen delež verjetno pripisati tudi izboljšanju tehnologij v obstoječih obratih oziroma drugo industrijo.

Slika 6: Dušikov dioksid

Glede na leto 2005 , ko je bila količina NO2 zelo visoka se je od leta 2015 do 2020 rahlo povečevala in prešla v trend upadanja. v posameznih letih pa so vidna rahla nihanja navzgor in navzdol. Od leta 2020 do leta 2024 je trend še vedno v upadanju, količine pa so danes približno enake kot leta 2015.

Slika 7: Skupni organski ogljik

Na sliki 7 vidimo, da je bila količina skupnega organskega ogljika leta 2005 ogromna kar 1.893.066 kg. V letih 2015-2024 količina niha, zadnji dve leti pa je mogoče zaslediti ponovno rahel dvig tega onesnaževala in je podoben kot leta 2016.

Slika 8: Stanje ogljikovega monoksida

Količine ogljikovega monoksida so bile največje v letu 2015 od tega leta naprej, pa so nenehno v nihanju. Zaradi velikih količin leta 2005 in 2015 je trend še vedno usmerjen navzdol.

Slika 9: Ogljikov dioksid

Količina ogljikovega dioksida je bila v letu 2005 kar 33.776.190 kg ali 13 krat višja kot leta 2015, najnižji nivo je dosegla leta 2018, se v naslednjih dveh letih spet nekoliko povišala, medtem ko je bila leta 2022 spet občutno nižja.  V zadnjih dveh letih je količina močno padla in znaša več kot 100% manj kot leta 2015 (seveda brez razpršenih emisij, ki pa so v zadnjih dveh letih močno narasle).

Slika 10: Žveplov dioksid

Na sliki 10 vidimo, da se je količina SO₂ glede na leto 2005 v letih od 2015-2017 zniževala, medtem ko se v letih 2018 do 2020 ponovno povečuje, predvsem na področju energetike. V letih 2021 in 2022 je zaznati občuten padec tega onesnaževala in je praktično zanemarljiv, medtem ko se zadnji dve leti ponovno zvišuje.

Slika 11: Amonijak

Količina amonijaka je bila do leta 2017 dokaj visoka, v 2018 se je občutno znižala, zadnji dve leti pa ponovno beležimo precej nižje vrednosti.

Slika 12: Težke kovine

Iz grafa na sliki 12 vidimo, da so se količine kroma glede na leto 2005 zmanjševale, v letu 2019 so znašale le še 0,09 kg. Enako velja za nikelj, ki se je iz količine 5,09 kg v letu 2005 zmanjšal na 0,12 kg v letu 2019. Vrednosti kroma padajo od 4,91 kg v letu 2005 do 0.09 kg v letu 2019, do istega leta pa so se zvišale količine  bakra. V letih od 2020 do 2022 so količine težkih kovin zanemarljivo majhne, oziroma o njih ni podatkov v državnih evidencah. V letu 2023 je zaznati ponovno zvišanje kroma, za leto 2024 ni podatkov o težkih kovinah.

Slika 13: Formaldehid (CH₂O)

Količine formaldehida so v letih od 2005 do 2018 nihale okoli 300 kg, nato so v naslednjih treh letih  močno poskočile, leta 2022 pa spet občutno upadle. V zadnjih dveh letih jih beležimo minimalno. Količine izhajajo iz deponij odpadkov in gre za razpršene emisije.

Formaldehid predvsem draži oči, grlo in nos, je pa tudi rakotvoren.

Slika 14: Metan

Metan se v državnih evidencah vodi kot razpršena emisija. Po EU terminologiji so to emisije, ki zajemajo ubežne (nastanejo zaradi zmanjšanja nepropustnosti opreme) in neubežne emisije (emisije ob natovarjanju/raztovarjanju, skladiščenju, odzračevanju, odprtih žlebovih, odpadkih, kanalizaciji, čistilne naprave,…).

V MOM smo ga največ zasledili na zaprtih odlagališčih odpadkov (Pobrežje, Dogoše); kljub svetovnemu trendu zviševanja količin metana, se letna količina iz deponij v MOM z leti zmanjšuje. V letu 2024 so količine najnižje doslej.

 Slika 15: Osnovna onesnaževala

Na sliki 15 so ponazorjena vsa osnovna onesnaževala po letih glede na leto 2005 (rdeče številke), vrednostno smo opredelili samo tista višjih vrednosti. Vidimo, da se je najbolj znižala količina CO₂ in skupni organski ogljik (TOC), pa tudi ogljikov monoksid in dušikov dioksid. Ob vseh onesnaževalih še cvedno nosijo največje deleže prav CO2, metan, CO in dušikov dioksid.

V zadnjih dveh letih je količina večine onesnaževal padla.

Vsi podatki se nanašajo na izpuste brez razpršenih emisij, pri katerih občutno prednjačita CO2 in metan.

V letih od 2015 – 2024 se je v Mariboru proizvedlo skupaj 17.516.998 kg industrijskih izpustov v zrak od skupne količine 372.200.905 kg na državni ravni, kar znaša okoli 3,37% vseh evidentiranih industrijskih izpustov. 

Industrija neposredno prispeva k onesnaženju zraka s svojimi izpusti, povedati pa je treba tudi, da ima še druge okoljske vplive, kot so onesnaževanje voda, tal in nastajanje odpadkov, obremenitve s hrupom in sevanjem ter velika potrošnja energentov. Zato je za industrijo predvsem pomembno dosledno upoštevanje zakonodaje o mejnih vrednostih onesnaževal in uporaba najboljših razpoložljivih tehnologij (BAT), ki omogočajo čim manj vplivov na okolje.

Viri:

• spletna stran gov.si: Državne emisije osnovnih onesnaževal zraka za obdobje 1980 - 2023; (11. 3. 2026),
• spletna stran ARSO: varstvo okolja-onesnaževala zraka-Emisije v zrak iz industrijskih obratov (po letih);http://hmljn.arso.gov.si/varstvo%20okolja/onesna%C5%BEevanje%20zraka/ (11. 3. 2026).

Marec, 2026