Teden gozdov 2022

Pred slovenske gozdove so ob vse večjih motnjah zaradi podnebnih sprememb postavljeni veliki izzivi, ki so posledica vse večjih potreb družbe po materialnih in nematerialnih dobrinah iz gozda. Napovedi predvidenih posledic podnebnih sprememb v Sloveniji kažejo na zviševanje povprečne letne temperature, drugačno razporeditev padavin preko leta, večjo sušnost v vegetacijskem obdobju, pogostejši pojav naravnih ujm, spremembe v zastopanosti drevesnih vrst v gozdovih, širjenje tujerodnih vrst ter hitrejše širjenje bolezni ter škodljivcev v naravnem okolju. Izrazite podnebne in družbene spremembe imajo pomemben vpliv na načrtovanje in izvajanje nege gozda. V ospredje stopa nega gozda, s katero krepimo stabilnost in odpornost gozda na negativne posledice podnebnih sprememb ter istočasno ohranjamo njegovo biotsko pestrost. Ob tej priliki je izšla tudi zgibanka Sodobna nega gozda.

Gozdni bonton

Gozd ponuja tudi možnosti za rekreacijo, sprostitev in druge dejavnosti. Prost dostop v slovenske gozdove je privilegij na katerega smo lahko v Sloveniji zelo ponosni. Vendar pa je treba v gozdu upoštevati tudi nekatere omejitve, predvsem pa poskrbeti, da gozd po obisku zapustimo takšen, kot je bil, ko smo vstopili vanj. Kako se obnašati v gozdu opisuje gozdni bonton.

Tujerodne vrste

Ne pozabimo pa omeniti še tujerodne vrste. To so vrste rastlin in živali, ki jih je človek namerno ali nenamerno zanesel izven območja njihove prvotne razširjenosti in s širjenjem poslabšajo življenjske razmere za domorodne vrste.  Tujerodne invazivne vrste organizmov v novem okolju uspevajo tudi zaradi podnebnih sprememb. Nekatere vrste bodo na račun globalnega segrevanja in spremenjenih vremenskih razmer v prihodnosti še bolj uspevale. Predvsem rastline, ki prihajajo iz južnejših, toplejših krajev. Z namenom varovanja naravne drevesne sestave v gozdovih je nujno invazivne tujerodne rastline iz njih čim prej odstraniti. Spisek najpogostejših tujerodnih (invazinih) vrst dreves pri nas najdete tukaj.

Foto: sl.wikipedia.org

Aktivnosti na področju mestnih gozdov v MOM

Mestni svet Mestne občine Maribor je dne 31. marca 2022 na 31. redni seji soglasno sprejel Odlok o razglasitvi gozdov s posebnim namenom v Mestni občini Maribor s katerim se razglašajo gozdovi s posebnim namenom v Mestni občini Maribor, ki imajo izjemno poudarjene socialne in ekološke funkcije. Odlok določa območja razglasitve, režim in omejitve pri gospodarjenju, izvajalca režima, opredeljuje ureditev in opremo gozdov s posebnim namenom, nadomestila, ki izhajajo iz prilagojenega načina gospodarjenja in odkupe. Več o vsebini odloka si lahko preberete tukaj.

Vabimo vas tudi k ogledu informativne oddaje Omizje, ki se je predvajala 25.5.2022 na TV Maribor, na temo Gozdovi na robu mesta, kjer smo s strani Skupne službe varstva okolja in s strani Zavoda za gozdove Slovenije spregovorili o  obmestnih gozdovih mesta Maribor, Odloku o razglasitvi gozdov s posebnim namenom in kaj ta prinaša, vlogi mestnih gozdov in vplivih podnebnih sprememb na okolje.

V letu 2022 se bo delo delovne skupine, ki je pripravljala občinski odlok, nadaljevalo s pripravo usmeritev oz. priporočil za gospodarjenje namenjenim lastnikom gozdnih parcel v GPN, določitvijo pogojev pod katerimi je lastnik parcel upravičen do nadomestil ter določitvijo prioritetnih območij za odkup parcel gozdov s posebnim namenom, ki niso v lasti MOM. V jesenskem času načrtujemo izvedbo delavnice za zasebne lastnike, kjer bi jim odlok javno predstavili, hkrati pa bi jih spodbudili h gospodarjenju.

Skladno z vsebino odloka je Skupna služba varstva okolja že stopila v kontakt z Zavodom za gozdove Slovenije in se z njimi dogovorila za izdelavo gozdnogojitvenega načrta na gozdnem delu Pekrske gorce (last države) ter na nekaterih parcelah v Stražunu (last MOM). S tem želita tako država kot občina postati dober vzor tudi za vse ostale zasebne lastnike gozdnih parcel in jih spodbuditi k primernemu gospodarjenju.

V mesecu juniju bodo člani Društva študentov naravoslovja pričeli s popisovanjem in odstranjevanjem tujerodnih vrst na gozdnih parcelah MOM, ki po odloku spadajo med gozdove s posebnim namenom. V jesenskem času pa bo stekla še akcija odstranjevanja zelenega odreza kot odpada, ki ga v večjih nanosih ljudje nevestno puščajo ob gozdnih robovih ali cestah skozi gozd. Akcijo koordinira Skupna služba varstva okolja ter tako nadaljujejo dobro prakso iz lanskega leta, ko se je v okviru akcije postavijo kar 16 informativni tabel o prepovedanem odlaganju odpadkov.

Potep po učnih poteh

Na območju MOM obstaja kar nekaj naravoslovnih in gozdnih učnih poti,ki vodijo skozi gozd. Lahko se sprehodite skozi Mestni park in se povzpnete na Piramido, Mestni vrh in Kalvarijo, odpravite se lahko na Mariborski otok sredi reke Drave ter spoznate vse njegove značilnosti in posebnosti. Pot vas lahko zanese med stoletna drevesa Stražuna ali pa se povzpnete na Pohorje in se odpravite po Rozkini gozdni učni poti od Bolfenka do Razglednika.

V letu 2021 je Skupna služba varstva okolja pričela z nadgradnjo  Rozkine gozdne učne poti, ki bo dokončana v letu 2022. Razgibana pot med Bolfenkom in Razglednikom je bila speljana že leta 1981 pod idejnim vodstvom Rozke Debevec - Lesjak, dipl. inž. gozdarstva. Na 3 km dolgi poti boste spoznali bogastvo pohorskega gozda in se hkrati seznani tudi z delom gozdarjev.

Vabimo vas, da obiščete gozd, se sprostite in uživate ob neposrednem stiku z naravo. Ob zaključku naj še velja poziv vsem obiskovalcem mestnih gozdov, da se ob obisku gozda obnašajo odgovorno, upoštevajoč gozdni bonton.