Začetek oktobra v znamenju habitata, varstva živali in geopestrosti

Aktivnosti, povezane z okoljsko tematiko v oktobru, se pričnejo s Svetovnim dnevom habitata, ki ga obeležujemo prvi ponedeljek v oktobru. Dan habitata je posvečen razvoju mest in naselij, izboljševanju življenjskih pogojev v njih ter prizadevanjem za zagotovitev osnovne pravice ljudi do primernega bivališča. Letošnji slogan se imenuje »Pazi na vrzel. Ne pusti nikogar in nobenega mesta za seboj.« (Mind the Gap. Leave No One and Place Behind).

V Sloveniji je letos temu posvečen kar cel oktober v okviru prireditev »Mesec prostora 2022«, v okviru katerih bodo približane aktualne teme prostorskega in urbanega razvoja, prostorskega načrtovanja, arhitekture, trajnostne gradnje ter stanovanjske politike. Več informacij na  Kje bi pa ti živel? Mesec prostora 2022.

4. oktober je eden najpomembnejših okoljskih dni v oktobru, to je Svetovni dan varstva živali, ki ga obeležujemo že od leta 1931. Prav je, da ob tem dnevu opozorimo, da na zemlji nismo sami in da se je potrebno zavzemati za ohranjanje živali ter njihovega prostora.

Vir: Srna

Evropska unija je na področju varstva in etike ravnanja z živalmi v mnogočem vodilna. Tudi v Sloveniji smo v našo zakonodajo zapisali, da so živali čuteča bitja in lani sprejeli tudi novelo Zakona o zaščiti in odnosa ljudi do živali.

V Sloveniji živi okoli 22.000 živalskih vrst, zavarovanih pa jih je več kot 800. V naravovarstveno omrežje Natura 2000 v Sloveniji je vključenih 205 živalskih vrst, kjer prevladujejo s 119 vrstami ptice. Slovenija velja za državo, ki je med naravno najbogatejšimi v Evropski uniji in svetu, saj na našem ozemlju živi več kot 1 % vseh znanih živečih vrst bitij na Zemlji in več kot 2 % kopenskih. Človek ogroža živali najbolj s svojimi posegi (izguba prostora, hrane, vode), intenzifikacijo kmetijstva (izguba prostora, hrane in vode), opuščanjem rabe (izguba prostora), vnosom tujerodnih vrst (izguba prostora, hrane in vode), onesnaževanjem in pretirano rabo naravnih virov.

Zavod RS za varstvo narave ob tem dnevu nagovarja vse, da se zavzamejo za ohranjanje živali in poudarja, da lahko prav vsak posameznik prispeva k prijaznejšemu okolju za živali. 

Prvi vikend v oktobru je posebej posvečen tudi Evropskemu dnevu opazovanja ptic, ki ga obeležujemo od leta 1993 in poteka v času, ko milijoni ptic s severnih krajev zapuščajo svoja gnezdišča in se pomikajo v toplejše, s hrano bogate kraje.

Vir: gosi

Sledi 6. oktober, ko obeležujemo prvi Mednarodni dan geopestrosti, katerega poslanstvo je ozaveščanje družbe o pomenu pestrosti geoloških, geomorfoloških in hidroloških oblik in procesov, s tem pa tudi ohranjanju geološke, geomorfološke in hidrološke naravne dediščine. Več si lahko preberete na  spletni strani.

Tudi na območju nekaterih občin v Podravju so že v preteklosti bila prepoznana območja s tovrstno naravno dediščino, ki so posebej zavarovana z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti na območju občine Maribor (Medobčinski uradni vestnik št. 17/92). Nekaj pomembnejših: Krajinski park Drava, Krajinski park Kamenščak-Hrastovec, Krajinski park Rački ribniki – Požeg, naravni spomenik Drava – stara struga, Framski slap (Slap Sklace),  izviri in ribniki v Miklavžu, naravni spomenik Pekrska gorca, Kamnica – Huzarski skok, Kamnica – vražje skale, Mariborski otok, Vešnerjeva jama na Slivniškem Pohorju, idr. 

Mestna občina Maribor, Skupna služba varstva okolja in mnoge nevladne organizacije v Mariboru si skozi vse leto prizadevamo izvajati različne aktivnosti, ki samo še dodatno krepijo sožitje vseh živih bitij v nekem okolju. Navajamo nekaj pomembnejših:

• za varstvo dvoživk na območju Treh ribnikov v Mestnem parku je vsako pomlad izvedena akcija prenašanja le-teh preko prometnice, ki sicer onemogoča varen prehod do ribnikov. S pomočjo varovalne ograje in prostovoljcev tam »varno« prečka cesto več kot 1.500 vrst dvoživk (navadna krastača, sekulja, rosnica).
• na obrežju Lenta, na levem bregu Drave, je s sklopu participativnega proračuna bila izvedena akcija vzpostavitve začasnih ograjic oz. začasnih gnezdišč za labode, ki si ta urbani prostor vsako leto izberejo za gnezdenje. Tako so labodi zaščiteni pred radovednimi človeškimi pogledi, prav tako pred udeleženci v prometu na bližnjem cestišču.
• v letošnjem letu je občina »priskočila« na pomoč tudi opraševalcem. Pričela je s projektom zagotavljanja površin za pašo opraševalcev na javnih zelenih površinah občine in na zunanjih površinah (14 osnovnih šol, 4 vrtci s skupno 19 enotami, nekateri kulturni javni zavodi) v skupni velikosti približno 9.000 kvadratnih metrov. Na teh lokacijah so bile nameščene informacijske table (skupaj blizu 60), ki mimoidoče obveščajo o kasnejši košnji trave. 
• v spodnjem ribniku v Mestnem parku je zaradi poslabšanja stanja habitata (manj padavin, višje temperature, prisotnost invazivnih vrst živali) v letu 2018 bil izveden izlov rib. Ob tej akciji je potekalo tudi ozaveščanje obiskovalcev, da naj ne mečejo nikakršne hrane v ribnike, ker to posledično zelo slabo vpliva na življenjske razmere v vodi. Prav tako naj ne vnašajo akvarijskih in okrasnih vrst (ribe, želve, rastlinje) v/ob ribnike, ker porušijo naravno ravnovesje.
• vsako leto se v sodelovanju večih nevladnih organizacij izvajajo dogodki, namenjeni netopirjem, kačjim pastirjem, plazilcem (Netopirji v mestu, Vse živo v Stražunu, Mednarodna noč netopirjev, Nevretenčarji v Radvanjskem potoku, idr.).
• veliko aktivnosti je namenjenih ozaveščanju in popularizaciji narave, kjer se prav tako izpostavlja pomen varstva živali: vsako leto se izvede Učilnica v naravi na Mariborskem otoku ob pomoči ZPM; v letu 2021 je bila izvedena posebna ozaveščevalna kampanja »Ne hrani me! Ohrani me!« glede ne-hranjenja prostoživečih živali; v sodelovanju z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je bila že pred časom izvedena posebna delavnica izdelave pogač za ptice, postavile so se gnezdilnice in krmilnice za ptice; ob Tednu otroka je vsako leto organiziran Naravoslovni dan v izvedbi ZPM; posebej na temo varstva živali potekajo dogodki tudi na doživljajskem igrišču v Malem Betnavskem gozdu; idr..

S tovrstnimi aktivnostmi bo občina ob pomoči strokovnih služb in nevladnega sektorja tudi v prihodnje nadaljevala. Več novic je na voljo na Narava in Sofinanciranje nevladnih organizacij na maribor.okolje.si.