Sofinanciranje okoljskih nevladnih organizacij
Sofinanciranje nevladnih organizacij (NVO) na področju varstva okolja je pomemben mehanizem, s katerim občina ali druge javne institucije podpirajo izvajanje projektov in dejavnosti, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju, ohranjanju naravnih virov ter ozaveščanju javnosti. Takšno financiranje je del širše strategije za vključevanje civilne družbe v procese odločanja in izvajanja ukrepov na področju okolja.
Sofinanciranje nevladnih organizacij ima veliko prednosti:
- Javna korist: njihovi projekti zasledujejo cilje, ki prinašajo koristi širši družbi, kot so zmanjševanje onesnaževanja, varstvo biotske raznovrstnosti, trajnostna raba virov, okoljska vzgoja ipd.
- Pomanjkanje kapacitet v javni upravi: javne institucije pogosto nimajo dovolj kadrovskih virov, da bi same izvajale vse okoljske ukrepe, zato se skuša določene tematike pokrivati z znanjem in izkušnjami NVO.
- Strokovnost in inovativnost: mnoge NVO razvijajo inovativne pristope in metode za varstvo okolja, ki jih kasneje prevzamejo tudi javne institucije ali podjetja. Metode so produkt lastnega znanja, zagnanosti in raziskovanja članov organizacije.
- Lokalni trajnostni razvoj: projekti prispevajo k bolj trajnostnemu upravljanju prostora, vode, gozdov ali odpadkov ali pozivajo k širšem reševanju neke problematike.
- Ozaveščanje in vključevanje prebivalcev: z izvajanjem delavnic, čistilnih akcij, izobraževanj in drugih aktivnosti se krepi okoljska zavest občanov. Poseben pomen ima osveščanje otrok v vrtcih in osnovnošolskih otrok.
- Povečanje kakovosti bivanja: z zmanjševanjem hrupa, emisij, izboljšanjem stanja naravnega okolja ali spodbujanjem trajnostne mobilnosti se lahko izboljša življenje in počutje lokalnega prebivalstva.
- Dvig socialnega kapitala: sodelovanje med občino, NVO in prebivalci krepi zaupanje, povezanost in občutek skupnosti.
Finančna podpora je obojestransko koristna tudi zaradi:
- Demokratizacija odločanja: organizacije zastopajo interese skupin, ki sicer niso slišane v procesih odločanja (npr. ranljive skupine, lokalne skupnosti, mladi).
- Dostop do znanja in izkušenj: so večinoma bolj specializirane za določena okoljska področja (npr. ohranjanje določenih živalskih vrst, popisi divjih odlagališč, čiščenje voda, evidentiranje temperature na določenih koncih mesta, predelava tekstila in drugih odpadnih materialov, ipd.) in razpolagajo z bogatim strokovnim znanjem.
- Neposredna povezanost z lokalnim okoljem: delujejo na terenu in so v tesnem stiku z lokalnimi problemi in potrebami. K sodelovanju vabijo širše ciljne skupine, katerim preko prakse prenašajo znanje in izkušnje.
- Učinkovito izvajanje projektov: so fleksibilne in motivirane, zato lahko pogosto hitreje in učinkoviteje izvedejo projekte kot javni sektor.
Mestna občina Maribor že od leta 2001 pripravlja razpise za sofinanciranje nevladnih organizacij in s tem omogoča uresničevanje projektov in delovanje teh organizacij.
Glavni namen razpisa je krepiti kapacitete in učinkovitost organizacij, da se bodo lahko uspešno odzivale na družbene in okoljske izzive. Poleg koristi za lokalno skupnost se s tem vzpodbuja in omogoča:
- razvoj sektorja, trajnostno naravnanost in odzivnost, vključevanje manjših in lokalnih organizacij in usmerjenost v potrebe občanov,
- razvoj in krepitev strokovnih kadrov znotraj nevladnega in prostovoljskega sektorja,
- trajnostno delovanje organizacij, ki delujejo v javnem interesu,
- večjo vključenost lokalnih skupnosti pri reševanju družbenih in okoljskih izzivov.
Razpis se pripravi vsako leto za tekoče leto s tem, da se nekoliko spreminjajo in prilagajajo osnovne tematike glede na potrebe lokalne skupnosti. V razpisih so določene posamezne teme, prijaviteljem pa je prepuščena izbira predloga projekta, ki ga bo izvajala.
Prijavljeni projekti se pregledajo, ocenijo po kriterijih in sprejmejo ali zavrnejo glede na kakovost izbranega projekta.
Tematike, ki so po potrebi natančneje opredeljene s sklopi, so naslednje:
- ZRAK
- PODNEBNE SPREMEMBE
- VODA IN TLA
- NARAVA
- HRUP
- ODPADKI