OKOLJE MARIBOR

Drava izvira v Italiji, v bližini mesteca San Candido, od koder teče proti vzhodu po široki, ledeniško preoblikovani Pustriški dolini. Po nekaj kilometrih vstopi v Avstrijo in nadaljuje proti vasi Vič, kjer vstopi v Slovenijo.
Pri Dravogradu, kjer se v Dravo steka desni pritok Meža, vstopi reka v slikovito Dravsko dolino med Kozjakom na severu in Pohorjem na jugu. Z obeh strani dobiva številne hudourniške pritoke. Od Ruš naprej teče po širši, gosto naseljeni dolini vse do Maribora. Pod mestom je v ledenih dobah nasula obsežen prodni vršaj Dravskega polja, v katerega je po koncu zadnje ledene dobe vrezala sedanjo dolino tik ob vznožju Slovenskih goric. Na Ptuju vstopi v prav tako prodno in gosto poseljeno Ptujsko polje, se dotakne gričevnatih Haloz, dobi z desne pritok Dravinjo in malo pred Ormožem še z leve Pesnico. Pod Ormožem teče Drava še nekaj časa po slovensko-hrvaški meji, nato nadaljuje pot po Hrvaški in se pri Osijeka izlije v Donavo. 
Po mnenju etimologov je ime reke predslovanskega izvora, in sicer naj bi se razvilo iz indoevropske besede "dreu", ki pomeni teči, hiteti. 

Reka Drava v številkah

Hidrogeografija reke Drave

Drava je naša najbolj vodnata reka, saj ima obsežno porečje in nekateri njeni pritoki dobivajo vodo iz ledenikov v Visokih Turah. V Avstriji in na celotnem toku skozi Slovenijo ima dežno-snežni režim, kar pomeni, da ima najvišje vodne pretoke junija, v času taljenja ledenikov, ko se pri večini drugih rek že kažejo posledice poletne suše. Drugi vodni vrhunec doseže novembra, ko jo napolnijo jesenska deževja širokega alpskega zaledja. Padavinsko območje reke Drave v Italiji in Avstriji obsega 10.964 km2, na območju Slovenije pa še 2.700 km2. Padavinsko območje v delu centralnih Alp opredeljuje osnovne značilnosti pretokov reke Drave. Pritoki iz južnega dela povodja zaradi močnih vplivov sredozemske klime povzročajo kratkotrajne velike pretoke spomladi, še posebno pa jeseni; v povprečju enkrat v sto letih pa lahko dosežejo tudi več kot 2.800 m3/s, čeprav je srednji letni pretok le 297 m3/s. Novembra 2012 so pretoki dosegli vrednosti preko 3.100 m3/s.
Zaradi velike vodnatosti in precejšnjega padca je na Dravi niz enaindvajsetih hidroelektrarn, in sicer deset v Avstriji, osem v Sloveniji (Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Fala, Mariborski otok, Zlatoličje, Formin) in tri na Hrvaškem. Najstarejša je hidroelektrarna Fala, ki je začela obratovati leta 1918 in neprekinjeno obratuje še danes.

Natura 2000 in zavarovana območja

Kljub temu, da človek že dolgo spreminja tok reke in oži poplavno območje, je svet ob Dravi še vedno zeleni pas življenja sredi kmetijsko intenzivno obdelane pokrajine. Reka z rokavi, brzicami, prodišči, poplavnimi logi, travniki in vodnimi akumulacijami je dom številnim rastlinam in živalim, med katerimi je mnogo ogroženih in redkih vrst. Zato reka Drava spada med varovana območja narave Natura 2000. Več o tem lahko preberete v zloženki ali nadete tukaj.
Na širšem območju Maribora se na Dravo navezujejo štiri zavarovana območja – krajinska parka Mariborsko jezero in Drava ter naravna spomenika Mariborski otok in stara struga Drave.

Otok na Dravi, Maribor (foto: Jošt Gantar, www.slovenia.info)

Upravljanje in spremljanje stanja

Upravljanje in vzdrževanje vodne infrastrukture in vodnih zemljišč na vodnem območju reke Drave na podlagi Zakona o vodah izvaja gospodarska javna služba urejanja voda podjetja VGP Drava Ptuj. Več o njihovih dejavnostih najdete tukaj.
V okviru državnega monitoringa stanja voda se na določenih lokacijah redno spremlja kakovost reke Drave, z namenom varovanja pred vplivi obremenitev, kot so onesnaževanje, odvzemi vode, fizične spremembe vodnega in obvodnega prostora in podobno. Več o monitoringu in rezultatih najdete tukaj. 

Projekti

Projekt SMARTRIVER  – »Vzpostavitev pametnega upravljanja poplavno tveganih porečij« se izvaja na območju mest in njihovih porečij (Misa, Glafkos in Charadros, Drava, Vjosa, Bosna), ki jih zaradi podnebnih sprememb ogrožajo poplave. Namen projekta je izdelava akcijskega načrta z ukrepi in strokovnimi podlagami proti poplavljanju pritokov reke Drave v Mestni občini Maribor predvsem na vodotokih Blažovnica in Pekrski potok. Več o projektu najdete tukaj. 

Projekt zaDravo izvaja ukrepe za izboljšanje stanja Dravskega rečnega in obrečnega ekosistema in kakovost ekosistemskih storitev, ki jih to območje zagotavlja prebivalcem in obiskovalcem. Več o projektu najdete tukaj. 

S projektom Plovnost na Dravi se namerava vzpostaviti vse upravne in tehnične ureditve, ki bodo omogočale javni potniški promet na ožjem območju mesta Maribor ter ureditev plovnosti, prehodov elektrarn in jezov za potrebe turističnih in rekreativnih uporabnikov vzdolž reke Drave. Več o projektu nadete tukaj. 
 

Viri:
www.gov.si
www.dem.si
www.drava-vgp.si
www.rra-podravje.si