Pekrska gorca
Nekoč so se Mariborčani zamerili Bogu, zato je dovolil hudiču, da od Pohorja odlomi velik kos granita in ga ponese nad Maribor, vrže v reko Dravo in tako povzroči uničujoče poplave. A časa je imel le do polnoči. Na poti je srečal belo ženo, ki ga je tako očarala, da je izgubil občutek za čas. Ko je ura odbila polnoč je hudič od jeze ogromen kos skale vrgel daleč, kot ga je le lahko. Zdaj ta samotna skala leži sredi polj. Na Pohorju pa je v globeli, od koder je hudič odlomil skalo nastalo Črno jezero.
Pekrska gorca, poznana tudi kot Slovenska kalvarija, je osameli grič, ki se nahaja na jugozahodnem delu Maribora v naselju Pekre. Je geološka posebnost, saj gre za granodioritni osamelec, ki je ločen od pohorskega granodioritnega masiva. Osamelec je visok 351 metrov in v celoti leži v krajevni skupnosti Pekre. Na severovzhodu meji na mestno četrt Studenci in na vzhodu na mestno četrt Radvanje. Od centra mesta Maribora je oddaljena približno 3 km.
Ime gorca izvira iz štajerskega izraza za vinograd na griču in še danes je jugovzhodna stran griča porasla z vinsko trto, manj sončna severovzhodna stran pa s hrastovo-belogabrovim gozdom v katerem najdemo tudi divjo češnjo, kostanj, maklen, lipo in graden. Črni bor in smreka, ki se v večjem številu pojavljata v gozdovih na in v okolici Pekrske gorce sta bila sajena umetno. Črni bor zelo dobro prenaša sušo. Zaradi podnebnih sprememb in pričakovanih daljših obdobij suš v prihodnosti pa je pričakovati, da se bo črni bor še bolj razširil. Gozdovi ob Pekrski gorci so pomembni za rekreacijo, saj je na tem območju velika gostota prebivalcev, ki so potrebni rekreacije in oddiha. Te zelene površine opravljajo tudi opazno estetsko vlogo, saj Pekrska gorca – kot krajinska dominanta med Dravo in Pohorjem - privablja mnoge poglede meščanov in ostalih obiskovalcev mesta. Z vrha Pekrske gorce se odpira čudovit razgled na mariborsko ravnino in severno pohorsko pobočje.
Slika: Pekrska gorca
Od leta 1664 je na Pekrski gorci stal križ, ki ga je približno okoli leta 1835 nadomestila cerkev Marija sedem žalosti, ki so jo prebivalci postavili na čast Materi božji, ki je po pripovedki rešila Maribor pred usodno poplavo. Od vznožja iz vzhodne strani do vrha vodi križev pot s štirimi obnovljenimi kapelicami. Leta 1953 so na Pekrski gorci zgradili 60 metrov visoko smučarsko skakalnico, ki je bila po svoji velikosti takoj za Planiško. Podrli so jo leta 1993, a nekaj sledi je vidnih še danes.
Slika: Območje GPN Pekre
Pravne podlage
- Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti na območju občine Maribor (MUV, št. 17/92), razglaša območje Pekrske gorce za geološki naravni spomenik (NS 22),
- Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Maribor, (MUV, št. 5/92-80, 4/2011-79, 21/2011-398, 28/2011-519) določa za zavarovano območje Slovensko kalvarijo ter pripadajoče sakralne spomenike: Podružna cerkev Marije sedem žalosti in Križev pot na Pekrsko gorco (SS 261)
- Odlok o razglasitvi gozdov s posebnim namenom v Mestni občini Maribor (MUV št. 6/2022). S tem odlokom se razglašajo gozdovi s posebnim namenom v Mestni občini Maribor, ki imajo izjemno poudarjene socialne in ekološke funkcije. Odlok določa območja razglasitve, režim in omejitve pri gospodarjenju, izvajalca režima, opredeljuje ureditev in opremo gozdov s posebnim namenom, nadomestila, ki izhajajo iz prilagojenega načina gospodarjenja in odkupe.
- Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Ur. l. RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10, 23/15 in 7/19) razglaša območje Pekrske gorce za naravno vrednoto lokalnega pomena.
Obvezna mnenja in soglasja:
- Pred vsakim posegom je nujno za strokovno mnenje ali soglasje zaprositi Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN) in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS).
- Za posege v gozdni prostor potrebno zaprositi Zavod za gozdove (ZGS).
- Za vse posege je potrebno soglasje lastnikov.