SVETOVNI DAN VODA 2022: PODZEMNA VODA – NAREDIMO NEVIDNO VIDNO - Čeprav podzemne vode ne vidimo je bistvena za naš obstoj, njen vpliv je viden povsod.
V svetovnem merilu je skoraj vsa tekoča sladka voda podzemna voda. Ključna je za vire pitne vode, ekosisteme, kmetijstvo in industrijo. Vse naše življenje je povezano z vodo. Vse, kar počnemo na površju, se odrazi pod njim. Voda je del globoko prepletenega sistema kroženja snovi. Onesnaževala, ki jih razlijemo po tleh, končajo v vodah in tista, ki izhlapijo v obliki dimnih plinov, s padavinami padejo nazaj na zemljo in v vode.
Podzemna voda ima ključno vlogo pri prilagajanju na podnebne spremembe. Poskrbeti moramo za njeno varovanje, jo raziskovati ter pri tem uravnotežiti potrebe tako ljudi kot planeta.
Ne moremo upravljati z nečim, česar ne merimo. Zato je nujno, da podzemno vodo temeljito raziščemo, analiziramo in opazujemo. Izvajanje monitoringa podzemnih voda tako na državnem kot na lokalnem nivoju je zelo pomembno. S pridobljenimi podatki o količini in kakovosti podzemne vode, lahko predvidimo kakšno in koliko pitne vode bomo imeli. Pravočasno ukrepanje lahko prepreči onesnaženje najpomembnejših vodnih virov. Premalo pozornosti posvečamo trajnostnemu ravnanju z vodo in upravljanju z vodnimi viri. Konkurenca za izkoriščanje vode in poseganje na območja vodnih virov pa je velika.
V Sloveniji podzemne vode s 95% predstavljajo prevladujoč vir oskrbe s pitno vodo. Čeprav je Slovenija vodnata država, se moramo zavedati, da so vodni viri omejeni. Zaradi višanja temperatur ozračja je že sedaj zaznati trend padanja nivojev podzemnih voda. Prav tako se v podzemnih vodah, poleg nitratov in pesticidov, ki so posledica kmetijske dejavnosti in neurejenega kanalizacijskega sistema, pojavljajo še nove snovi na primer ostanki zdravil in flourirane spojine, ki znatno vplivajo na kakovost podzemnih voda in s tem pitne vode ter na naše zdravje.
Nevidna podzemna voda je še kako vidna, ko se pojavijo težave s kakovostjo pitne vode in so količine omejene, zato je pri poseganju v vodno okolje potrebno oceniti posledice takšnih dejanj in se jim izogniti. Razvoj namreč ni samo gradnja novih in novih objektov, cest in trgovskih centrov, ampak je ohraniti dovolj zdrave pitne vode za vse generacije.
Olga MRAVLJE, Skupna služba varstva okolja, SOU Maribor
Januarja 2021 je stopila v veljavo evropska direktiva, ki govori o zahtevah za pitno vodo. Omenjena direktiva se povezuje tudi z zahtevami za varovanje voda in od držav članic zahteva, da spremljajo vodna telesa, ki so viri pitne vode, in sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje poslabšanja njihove kakovosti. Omenjeno predstavlja za Mariborski vodovod velik izziv, ki se ga bo treba v prihodnje lotiti v sodelovanju s pristojnimi strokovnimi institucijami. Povezovanje stroke je namreč nujno za zaščito podzemnih vod in posledično pitne vode.
Pijmo vodo iz pipe
S pitjem vode iz pipe namesto ustekleničene vode pomembno prispevamo k zmanjševanju plastičnih odpadkov in posegamo po cenovno ugodnejši izbiri. Voda iz pipe je tudi bolj zdrava izbira od ustekleničene vode in veliko boljša alternativa od sladkanih ter gaziranih pijač, saj ne vsebuje dodanih sladkorjev ali drugih škodljivih dodatkov.
Črpališče Vrbanski plato je najpomembnejši vodni vir v Mestni občini Maribor. Iz tega črpališča se zadosti približno 70 % vseh potreb po pitni vodi tako za Mestno občino Maribor kot tudi za okoliške občine. Je izredno izdaten in glede na prevladujoče napajanje iz zajezene reke Drave neodvisen od sušnih razmer. To črpališče je izredno dragoceno in pomembno tako za sedanje kot tudi za bodoče generacije, zato je treba narediti vse, da ga ustrezno zavarujemo.
Ali ste vedeli?
- Mesto Maribor na levem bregu Drave leži na podzemni vodi, ki jo Mariborski vodovod črpa kot pitno vodo.
- Mariborski vodovod načrpa največ pitne vode na črpališču Vrbanski plato, kjer je v letu 2021 načrpal 9.552.000 m³ (od skupno načrpanih 13.840.000 m³ na vseh črpališčih v upravljanju Mariborskega vodovoda).
- Podzemno vodo na Vrbanskem platoju črpa s povprečne globine 40 metrov.
- Podzemno vodo, takšno kot jo črpa, pošilja preko vodovodnega omrežja v distribucijo – brez kakršnekoli dodatne obdelave.
- Mariborski vodovod oskrbuje s pitno vodo približno 170.000 prebivalcev v 16 občinah.
- Dolžina omrežja v upravljanju Mariborskega vodovoda je konec leta 2021 znašala 1.671 kilometrov.
- Gospodinjstvo, ki ga s pitno vodo oskrbuje Mariborski vodovod, povprečno porabi 15 m³ na mesec.
Več koristnih informacij:
Spletna stran - Mariborski vodovod, javno podjetje, d.o.o.
Podzemne vode - Skupna služba varstva okolja, SOU Maribor
Podzemna voda - Agencija RS za okolje
Podzemna voda - Geografija v šoli 3/2017
Pri rednem vzdrževanju in intervencijah sistema javne kanalizacije Nigrad iz Skupine JHMB čedalje pogosteje ugotavlja, da se v kanalizaciji nahajajo stvari, ki tja ne sodijo. Največkrat gre za palčke za ušesa, plenice, (odpadni) tekstil, pesek, olja in maščobe, ostanke hrane, celo zdravila in gradbene odpadke. Tovrstna neodgovorna dejanja neugodno vplivajo na obratovanje javnega kanalizacijskega sistema.V straniščno školjko sodijo samo človeški iztrebki in izločki ter toaletni papir. Straniščna školjka je vstop v kanalizacijski sistem in ravnanje vseh nas je bistveno za delovanje tega sistema in očiščenje odpadne vode. Straniščna školjka ni koš za smeti, odpadna voda pa je dragocen obnovljiv vir, zato vanjo ne mečimo stvari, ki tja ne sodijo.
Spoštujmo celovit vodni in odpadkovni krog
Odpadki ne spadajo v kanalizacijo, saj kanalizacija ni smetnjak. Dodatne preglavice v kanalizacijskem omrežju povzročajo tudi ostanki hrane, ki končajo v straniščni školjki. Takšni odpadki so odlična vaba za glodavce, ki se lahko zaradi tako »ugodnih« življenjskih pogojev v bližini naselijo in razmnožujejo. Odpadki sodijo v zanje namenjene odpadne posode ali v zbirne centre.
Posledice neodgovornih dejanj
Najpogosteje prihaja do mehanskih poškodb na črpalkah za prečrpavanje odpadne vode ali celo do zastoja tovrstnega sistema. Takšno početje lahko spremeni sestavo odpadne vode, to pa vodi v upočasnjeno delovanje biološke stopnje čiščenja na končnem sistemu za čiščenje odpadne vode na čistilnih napravah. V skrajni fazi pomeni tudi ustavitev prečrpavanja in s tem prihaja do večjih poškodb ali do popolnega uničenja naprav. V kanalizaciji zaradi vedno pogostejše uporabe vse večjo težavo predstavljajo vlažilni in čistilni robčki. Ti nikakor ne sodijo v straniščno školjko. Zaradi svojih lastnosti namreč zastajajo na kritičnih mestih v ceveh, se tam sprimejo s preostalimi odpadki, ki v kanalizacijo ne sodijo in tvorijo večje skupke, ki povzročajo zamašitve hišnih napeljav in kanalizacijskih cevi ter okvare črpalk in drugih naprav, potrebnih za nemoteno delovanje kanalizacijskega sistema.
Več koristnih informacij:
Spletna stran - Nigrad, komunalno podjetje, d.o.o.
Skupna služba varstva okolja vsako leto k sodelovanju povabi eno od osnovnih šol iz mariborske občine ali iz ene izmed okoliških občin. Otroci si ogledajo krožno pot vode - od pitne do odpadne vode. Ogled se ponavadi prične s pohodom na Piramido, od koder je lep razgled na različno rabo prostora, ki ima velik vpliv na podzemne in površinske vode. Že vrsto let pri krožni poti sodelujeta mag. Irena Kopač iz Inštituta za ekološki inženiring in dr. Igor Žiberna iz Filozofske fakultete v Mariboru, ki predstavita hidrološke in vremenske razmere in njihov vpliv na podzemne vode. Pot se nato nadaljuje do črpališča Vrbanski plato, kjer predstavniki Mariborskega vodovoda predstavijo črpališče in vodarno. Ogled se zaključi na Centralni čistilni napravi Dogoše.
Nekaj utrinkov iz preteklih let (foto: SSVO):
DAN ODPRTIH VRAT Centralne čistilne naprave v Dogošah, na Dupleški cesti 330
Ob prihajajočem svetovnem dnevu voda vas vabimo na našo čistilno napravo, kjer si jo boste lahko podrobneje ogledali in spoznali kaj novega o varstvu voda.
Vabljeni, da se nam pridružite na dnevu odprtih vrat v torek, 22. marca2022, ogledi bodo potekali vsako polno uro med 10. in 15. uro.
DELAVNICA KMETIJSKO GOZDARSKEGA ZAVODA OB SVETOVNEM DNEVU VODA
25. 3. 2022 ob 10. uri v gasilskem domu Bohova Kmetijsko gozdarski zavod Maribororganizira delavnico ob Svetovnem dnevu voda.
V okviru delavnice bodo izvedena naslednja predavanja:
- Ob svetovnem dnevu voda, omejitve pri gnojenju in varstvu rastlin na VVO (Marjeta Miklavc, KGZS-zavod Maribor)
- Predstavitev projekta EIP - VODE: »Zmanjševanje obremenitev iz kmetijstva na površinske in podzemne vode« (dr. Janko Urbanc, Geološki zavod Slovenije)
- Predstavitev rezultatov poskusa pri gnojenju koruze in pšenice ter dognojevanje z dušikovimi gnojili (Maja Vodopivec, KGZS – zavod Maribor)
- Način izdelave peletov iz živinskih gnojil (dr. Viktor Jejčič, KIS)
Na delavnici bodo zbirali vzorce tal (največ 1 vzorec na kmetijo) za analizo nitratnega dušika. Vzorec tal naj bo po možnosti odvzet na oziminah (žita, oljna ogrščica), po možnosti na VVO I, do globine 30 cm.
Delavnica je namenjena pridelovalcem poljščin iz okolice Maribora in vsej zainteresirani javnosti.
Ste za 1-minutni izziv? Pridružite se tukaj -> https://vimeo.com/677589172
Ker bi o pomenu voda bi morali razmišljati pogosteje, smo se v Skupni službi varstva okolja Maribor odločili pozvati vse zainteresirane, ki boste na kakršni koli način obeležili svetovni dan voda, da nam na elektronski naslov nina.gornikmulec@maribor.si posredujete svoj prispevek na to temo (fotografijo, misel, ustvarjanje,…). Vaše aktivnosti bomo predstavili na tej spletni strani.