Teden gozdov: Gozdovi na robu mesta

Srečanje je bilo simbolično organizirano pod Pekrsko gorco, saj je bil v letošnjem letu sprejet težko pričakovan Odlok o razglasitvi gozdov s posebnim namenom v Mestni občini Maribor in gozd Pekrske gorce bo, na že podano pobudo Mestne občine Maribor, v prihodnosti deležen primernejše nege, kjer bodo bolj poudarjene predvsem socialne in ekološke funkcije gozda.

Mesto Maribor je bilo s sprejetjem Zakona o gozdovih iz leta 1974 eno prvih mest, ki je predvidelo zaščito mestnih gozdov. Leta 1983 je bil sprejet Odlok o območju, v katerem se razglašajo gozdovi s posebnim namenom in o njihovi zaščiti (Medobčinski uradni vestnik, št. 6/1983). Z leti pa je prišlo do sprememb v družbeni ureditvi, pravnih podlagah in v novih izzivih mesta, zato je bila nujna priprava novega Odloka o razglasitvi gozdov s posebnim namenom v MOM. Po letu 2000 je bilo več poskusov posodobitve odloka in 31. marca 2022 je bil odlok dokončno sprejet na 31. redni seji Mestnega sveta Mestne občine Maribor.

Gozdovi s posebnim namenom v Mestni občini Maribor

Cvetka Slana, vodja Skupne službe varstva okolja, Skupne občinske uprave Maribor je izpostavila kar nekaj težav v povezavi z mestnimi gozdovi: dosedanje neustrezno gospodarjenje, razdrobljeno lastniško strukturo, nezadostno infrastrukturo v podporo socialnim funkcijam gozda, nedovoljeni posegi v gozd in neustrezni odnos občanov do gozda (odlaganje odpadkov, adrenalinsko kolesarjenje, ipd.). Zato je izrazila željo po povezovanju vseh deležnikov na vseh ravneh nadaljnjega razvoja v povezavi s tem gozdovi.

Skupna služba varstva okolja je že v preteklem letu organizirala akcijo odstranjevanja tujerodnih vrst rastlin na gozdnih parcelah v Stražunu in  na Mariborskem otoku, ki so v lastništvu Mestne občine Maribor. V jesenskem času je stekla še akcija odstranjevanja zelenega odreza kot odpada, ter zasaditve očiščenih mest črnih odlagališč z avtohtonimi vrstami gozdnih dreves. Z akcijami nameravajo nadaljevati tudi v prihodnje.

Izpostavila je tudi, da so občani v zadnjih letih tudi pozorni kaj se dogaja v gozdovih okoli njih in so se aktivno vključili v oblikovanje projektnih predlogov v okviru participativnega proračuna MOM. V okviru slednjega se bosta v Stražunskem gozdu uredili dve novi socialni infrastrukturi. V smeri urejanja gozdov pa se bodo aktivnosti nadaljevale tudi na območju Pekrske gorce (ureditev pohodnih poti, ob vznožju in na vrhu postavitev enostavne infrastrukture za počitek in sprostitev, ipd.).

Foto: SSVO

Principi nege gozdov nekoč in danes

Gospod Nenad Zagorac iz  Zavoda za gozdove Slovenije, OE Maribor je opozoril, da je zaradi podnebnih sprememb opaziti vedno več različnih za gozd škodljivih dogodkov kot so ujme, žledolom, vetrolom, ki smo jim priča zadnjih nekaj let. Posledica podnebnih sprememb je tudi namnožitev raznih invazivnih vrst, kot je naprimer gliva Hymenoscyphus fraxineus, ki je zdesetkala sestoje jesenov ter stenice hrastove čipkarke, ki oslabi hrastova drevesa in posledično zmanjša letni prirastek dreves.  Poudaril je, da je potrebno poleg vzgoje kakovostnih dreves stremeti tudi k ustvarjanju čim bolj stabilnega gozda s povečevanjem odpornosti in raznovrstnosti gozdov. Dolgoročni načrt gozda Pekrske gorce ima poudarek na pestrosti drevesnih vrst, ohranitvi habitatno zanimivih dreves, zmanjševanju deleža drevesnih vrst kot je smreka, ki na Pekrski gorci nimajo naravnega rastišča ter povečanju deleža naravne sestave drevesnih vrst, ki so tudi najbolj odporne.

Foto: SSVO

Osnutek novega gojitvenega načrta za Pekrsko gorco

Revirni gozdar Peter Grandič za območje gozda Pekrske gorce načrtuje tako proizvodne kot koristne funkcije kot so estetska, klimatska, varovanje gozdnih sestojev in rekreacijska funkcija. V območju bivše skakalnice kjer je v razvoju mlad gozd je predvidena nega letvenjaka, za ostali del gozda pa je predvidena obnova debeljaka.  V prvi fazi bi opravili sanitarno sečnjo z odstranitvijo suhih dreves, kasneje pa bi pospeševali večjo pestrost drevesnega sestoja. Pestrost drevesnih vrst želijo dobiti po naravni poti, pri čemer bi spodbujali rast medonosnih vrst dreves kot so lipa, divja češnja in druge.

Opozori, da med sečnjo in delom v gozdu lahko pride do poškodb tal in poti vendar je naloga gozdarjev tudi, da poškodbe po končanem delu sanirajo. Zaradi same nege gozda ali kadar se opravi vedutna sečnja, ki omogoča boljši razgled z vrha hriba in nanj, lahko odstranijo več dreves.  Ti posegi v gozd večkrat zmotijo mimoidoče opazovalce, saj lahko zgledajo precej grobi.

Gozdarji občane zato pozivajo naj zaupajo njihovemu delu in prosijo za potrpežljivost v času njihovega dela v gozdu.

Foto: SSVO

Vabimo vas tudi k ogledu informativne oddaje Omizje, ki se je predvajala 25.5.2022 na TV Maribor, na temo Gozdovi na robu mesta, kjer smo s strani Skupne službe varstva okolja in s strani Zavoda za gozdove Slovenije spregovorili o  obmestnih gozdovih mesta Maribor, Odloku o razglasitvi gozdov s posebnim namenom in kaj ta prinaša, vlogi mestnih gozdov in vplivih podnebnih sprememb na okolje.