OKOLJE MARIBOR

Kaj je kakovost zunanjega zraka?

Kakovost zunanjega zraka je definirana kot stanje zraka glede na količino onesnaževal v njem in njihov vpliv na zdravje ljudi ter okolje. Opisuje ali je zrak čist ali onesnažen, in ali je primeren za dihanje.

V praksi se kakovost zraka določa na podlagi:

• koncentracij onesnaževal (npr. prašni delci, ozon, dušikovi oksidi),
• primerjave z mejami in priporočili, ki so določene za varovanje zdravja,
• časovnega obdobja (urna, dnevna ali letna povprečja).

Zakaj spremljamo kakovost zunanjega zraka?

S spremljanjem kakovosti zraka lahko pravočasno ugotovimo, kdaj je onesnaženost povečana, ter prebivalce opozorimo na morebitna tveganja. Podatki nam pomagajo razumeti, od kod onesnaženje prihaja in kakšne ukrepe je potrebno izvesti, da ga dolgoročno zmanjšujemo.

Od kod prihaja onesnaženje zraka?

Onesnaževala prehajajo v ozračje iz naravnih virov (dim iz požarov, delovanje vulkanov, puščavski pesek, erozije in druga) ter antropogenih virov (produkti različnih proizvodnih obratov, promet, kurjenje fosilnih in drugih goriv, kmetijstvo in podobno), ki jih povzroča človek s svojim delovanjem. Vsa ta onesnaževala predstavljajo veliko okolijsko tveganje, saj vplivajo na podnebne spremembe, določena onesnaževala pa močno prispevajo k segrevanju ozračja. Ker se v ozračju običajno ohranjajo dalj časa, predstavljajo veliko tveganje za zdravje ljudi in živali, s prehajanjem v vodo in tla pa tudi tveganje za zdravo rastlinstvo in s tem hrano.

Kako se onesnaženje širi?

Na širjenje onesnaževal močno vplivajo vremenske razmere. Veter jih lahko raznaša na širša območja, medtem ko se ob brezvetrju in temperaturnih obratih lahko zadržujejo v nižinah in mestih. Megla in nizke temperature pogosto prispevajo k večjemu kopičenju onesnaženja.

Kako lahko spremljanje zraka pomaga ljudem?

Podatki o kakovosti zraka pomagajo prebivalcem pri vsakodnevnih odločitvah, na primer kdaj je primeren čas za sprehod ali šport na prostem in kdaj je bolje omejiti dejavnosti. Omogočajo tudi načrtovanje ukrepov za izboljšanje okolja.

Kaj lahko vsak posameznik stori za boljši zrak?

K boljši kakovosti zraka lahko prispevamo vsi z majhnimi dejanji:

• uporabljamo javni prevoz, kolo ali hodimo peš,
• zmanjšujemo porabo energije in učinkovito ogrevamo prostore,
• ne kurimo odpadkov in uporabljamo primerna goriva,
• skrbimo za redno vzdrževanje kurilnih naprav,
• podpiramo okolju prijazne navade v vsakdanjem življenju.

Zakaj so preventivni ukrepi pomembni?

Preventivni ukrepi pomagajo zmanjšati nastajanje onesnaženja že pri viru. S tem varujemo zdravje ljudi, zmanjšujemo vplive na okolje ter prispevamo k boljši kakovosti življenja danes in v prihodnosti.

Izvajanje monitoringa kakovosti zunanjega zraka v Mariboru in sosednjih občinah

V Mariboru potekajo meritve neprekinjeno že od leta 1978, nekaj let so se sistemu meritev priključile še posamezne okoliške občine (Hoče, Miklavž na Dravskem polju, Ruše), vendar so jih zaradi ukinitve subvencij države ukinile. Izvajajo se še edino v Rušah.

Sistem monitoringa zunanjega zraka temelji na sprejeti Evropski in povzeti državni zakonodaji (Uredba o kakovosti zunanjega zraka, Uredba o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku ter Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka), ki natančno opredeljuje vrste merjenih onesnaževal, mejne vrednosti, metode in merila za ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka, način pridobivanja podatkov, način obveščanja javnosti ter razvrstitev območij in število merilnih postaj glede na prebivalstvo. Mestna občina Maribor je imela vrsto let sprejet tudi Odlok o načrtu za kakovost zraka za aglomeracijo Maribor (skupaj z občino Miklavž na Dravskem polju), v katerem je določala številne ukrepe za zmanjševanje onesnaženosti. Odlok je država ukinila, nadomestil ga je neobvezen Operativni program ohranjanja kakovosti zunanjega zraka, zato je Mestna občina Maribor kljub vsemu predpisala glavne ukrepe, ki pomagajo ohranjati kakovost zunanjega zraka.

Na območju Mestne občine Maribor meritve in določene modelske izračune za državno merilno mrežo izvaja Agencija RS za okolje (ARSO). To mrežo dopolnjuje še mreža Maribora, za katere meritve izvaja usposobljen in pooblaščen laboratorij (trenutno NLZOH). Z letom 2026 so bile ukinjene postaje Krekova/Tyrševa, Radvanje in Pobrežje, določene meritve so se prenesle na postajo Tezno.

V okviru državne merilne mreže se izvajajo naslednje meritve:

• merilna postaja Center: PM10, PM2,5 b(a) v PM10, dušikov dioksid (NO2), skupni dušikovi oksidi (NOx), BTX, težke kovine v PM10 (Arzen, Kadmij, Nikelj, Svinec) ter meteorološki parametri;
• merilna postaja Vrbanski plato: ozon (O3), PM10 in PM2,5, temperatura.

V okviru merilne mreže Maribora in sosednjih občin, potekajo naslednje meritve:

• merilna postaja Tezno: PM10, benzo(a)piren v PM10, dušikov dioksid (NO2), skupni dušikovi oksidi (NOx), ozon (O3), temperatura, PM2,5, PM1,0, črni ogljik (BC;
• merilna postaja Pohorje: ozon (O3).

ter sosednje občine:

• merilna postaja Ruše: PM10, benzo(a)piren v PM10.