V Sloveniji je vožnja z vozili na motorni pogon in kolesi v naravi prepovedana na območju celotne države. Prepoveduje jo Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju. Temeljni cilj uredbe je preprečevanje škodljivega vpliva voženj na naravno okolje, zato je vožnja izven površin, ki so v osnovi namenjene motornemu in drugemu prometu, prepovedana.
Uredba ne določa, kaj je naravno okolje, ampak določa površine, po katerih je vožnja z vozili na motorni pogon in kolesi dopustna. Te površine so:
- ureditvena območja mest, vasi in drugih naselij,
- infrastrukturni objekti republiškega in lokalnega pomena ter objekti rudarskih operacij med izvajanjem rudarskih del,
- nekategorizirane ceste in druge prometne površine, namenjene za vožnjo, ustavljanje in parkiranje, v skladu s cestno prometnimi predpisi, če to ni prepovedano z drugimi predpisi, največkrat s predpisi lokalnih skupnosti.
Uredba tako dopušča vsako normalno uporabo vozil na motorni pogon in koles po celotnem cestnem omrežju, na katerem veljajo določila zakona o varnosti cestnega prometa, ki ceste deli v kategorizirane in nekategorizirane.
Vožnjo v gozdovih in gozdnem prostoru določa tudi Zakon o gozdovih, ki dopušča vožnjo v gozdu izključno po gozdnih cestah, ne pa tudi po gozdnih poteh in vlakah, razen v primeru opravljanja gozdarske službe in v nujnih primerih (reševalne akcije).
Nadzor nad uredbo o prepovedi vožnje v naravi izvajajo:
- inšpektorji za ohranjanje narave,
- naravovarstveni nadzorniki,
- policija,
- na kmetijskih površinah inšpektorji za kmetijstvo in
- na gozdnih površinah inšpektorji za gozdarstvo.