Varstvo ljudi pred hrupom je eden izmed pomembnih ciljev varovanja okolja v Sloveniji. Strateške karte hrupa predstavljajo osnovni pregled obstoječe obremenitve okolja s hrupom oziroma oceno izpostavljenosti hrupu na posameznem območju zaradi obratovanja različnih virov hrupa. Na osnovi emisij posameznih virov hrupa lahko posledično ocenimo tudi celotno obremenitev okolja s hrupom za določeno območje.

Strateška karta hrupa je standardiziran grafičen prikaz stanja obremenjenosti okolja s hrupom na določenem območju. V letu 2018 je bila izdelana že 3. Strateška karta hrupa za poselitveno območje MOM za leto 2016, ki na podlagi podatkov o cestnem in železniškem prometu po predpisanih računskih metodah določa obremenitev površin in prebivalcev na nekem območju s hrupom - v skladu z zahtevami Uredbe o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju in Direktive 2002/49/EC. 

Za Maribor daje karta hrupa celovito predstavo o tem, kako so mesto in njegovi prebivalci obremenjeni s hrupom, kar predstavlja podlago za določitev preobremenjenih območij in območij, na katerih je obremenitev s hrupom majhna. Preobremenjena območja je treba sanirati, mirna območja, kot posebej dragocene površine, pa ohranjati.

V obdobju od leta 2006 se obremenjenost s hrupom in s tem izpostavljenost prebivalcev njegovim škodljivim posledicam na območju MO Maribor zmanjšuje.

Pri cestnem prometu je to delno je posledica izrazite stagnacije mesta v celotnem obdobju po osamosvojitvi in s tem zmanjšane dnevne migracije prebivalcev iz okolice v mesto,  v veliki meri pa tudi preusmeritve tranzitnega tovornega prometa iz mesta na novo zgrajene avtoceste in tudi posledica sprejetih in izvedenih protihrupnih ukrepov na obstoječih cestah kot so: hitra cesta Pesnica – Meljska - Tezno, Nova Zrkovska cesta, Dravograjska in Ptujska cesta.

Železniški promet se sicer povečuje, a je na območju MO Maribor v tem obdobju bilo že saniranih več stavb z varovanimi prostori na območju ob glavni železniški progi Zidani most – Šentilj in ob regionalni progi Maribor – Prevalje na območju železniške postaje Tabor. V pripravi  pa je že tudi obsežna obnova železniške infrastrukture in izvedena zaščita s protihrupnimi ograjami ali pasivna zaščita s hrupom preobremenjenih stavb na območjih železniške postaje Maribor in Košakov.  

Aktualna karta hrupa kaže, da je prevladujoči vir hrupa v Mariboru cestni promet. To je glede na to, da je prometno obremenjena  železniška proga samo ena (Zidani Most – Šentilj) in da ta poteka po sorazmerno redko poseljenih območjih, razen na območju pred in za glavno železniško postajo, razumljivo.

Tranzitni cestni promet z visokim deležem težkega tovornega prometa kot izraziti vir hrupa v nočnem času se po vstopu v EU v Sloveniji izrazito povečuje, vendar je glavnina tega prometa usmerjena na avtoceste, ki pa na območju MO Maribor potekajo po njem sorazmerno redko poseljenem obrobju.  

Zaradi cestnega prometa je glede na mejne vrednosti kazalcev hrupa podnevi preobremenjenih več kot 16.000 prebivalcev, ponoči pa več kot 25.000. Najbolj obremenjene stavbe so ob Cesti proletarskih brigad, Ptujski cesti, Gosposvetski cesti, Strossmayerjevi ulici, Krekovi ulici in Mladinski ulici.

Obremenitev stavb prebivalcev s hrupom zaradi cestnega prometa se je v obdobju 2011 – 2016 v splošnem zmanjšala. Ne glede nato, je v vseh obdobjih dneva še vedno preobremenjenih veliko stavb in prebivalcev.

Po podatkih o preobremenjenih stavbah in prebivalcih zaradi železniškega prometa se je število preobremenjenih stavb in prebivalcev delno zmanjšalo v vseh obdobjih dneva.

Obremenitev s hrupom, ki jo povzročajo promet, industrijski viri in druge dejavnosti, je med večjimi okoljskimi problemi in vzrok za naraščajoče število pritožb prebivalcev. Onesnaženost s hrupom je drugačna od ostalih vrst onesnaževanja, saj po ustavitvi vira hrupa ni več njegovega negativnega vpliva na okolje. Hrup je vsak nezaželen, moteč zvok, ne glede na to ali je to zvok letala ali lajež sosedovega psa. V preteklih tridesetih letih je hrup naraščal na vseh območjih, predvsem v urbanih območjih.

Eno od meril onesnaženosti okolja s hrupom je nevarnost za zdravje. Hrup lahko vpliva na človeka na več načinov. Visoki nivoji hrupa lahko okvarijo slušne organe in škodljivo delujejo kot stresni dejavnik na živčni sistem, kar pomeni, da človek postane nervozen, razdražljiv in utrujen.

Nivo glasnosti hrupa je samo ena od komponent, ki vplivajo na človeka. Ostali dejavniki, ki jih moramo upoštevati so čas in prostor, trajanje hrupa in vir hrupa. Enota za jakost zvoka je dB(A). A je z določenim frekvenčnim filtrom (filter A) vrednotena raven hrupa, ki jo porabljajo z namenom, da bi čim bolje posneli odzivne značilnosti človeškega ušesa.

Glavni viri hrupa so cestni, železniški in letalski promet, gradbišča, industrija, prireditve, gostinski lokali, rekreativne dejavnosti ipd.