Sodelovanju Mestne občine Maribor in Japan International Cooperation Agency
Mednarodno tehnično sodelovanje med Mestno občino Maribor in JICA, se je pričelo v obdobju ustanovitve nove slovenske države, kajti prvi razgovori med Slovensko in Japonsko Vlado ter Mestno občino Maribor so se pričeli že v letu 1993. Prva polovica 90-tih let je bila za našo državo tudi precejšnja prelomnica na področju varovanja okolja, kajti Slovenija je sprejela svoj prvi Zakon o varstvu okolja (leto 1993) in pričela s postopno harmonizacijo slovenske zakonodaje s smernicami EU. Prav tako je pričela tudi z ratifikacijo nekaterih okoljskih mednarodnih konvencij in kot samostojna država je navezala tudi diplomatske stike z Japonsko in tako odprla v Tokiju svojo ambasado. Tako je Slovenija pristopila tudi k projektu mednarodnega tehničnega sodelovanja, ki ga nudi Japonska Vlada deželam v razvoju.
Mesto Maribor, kot drugo največje mesto v Sloveniji je bilo kot industrijsko središče v 70-tih in 80-tih letih povezano z mnogimi okoljskimi problemi zaradi takrat še nedorečene okoljske zakonodaje in precej nizke okoljske zavesti. V 90-tih letih pa se je zaradi pričetka novelacije okoljske zakonodaje na državnem in lokalnem nivoju ter realizacije pomembnejših okoljsko komunalnih projektov pričelo stanje okolja izboljševati. Velik doprinos k temu predstavljajo tudi štirje projekti mednarodno-tehnične pomoči Japonske Vlade. Doprinos dosedanjih projektov je bil predvsem strokovna pomoč gospodarskim subjektom glede vzpostavljanja obratovalnih emisijskih monitoringov tehnoloških odpadnih voda, izdelave študij upravičenosti glede stopnje predčiščenja tehnoloških odpadnih voda in varčevanja z vodo pri industriji v Mariboru ter izdelava idejno tehničnih zasnov sanacije vodovodnega omrežja, vključno z donacijo Japonske Vlade Mestni občini Maribor naprav za detekcijo izgub v omrežju pitne vode.
V obdobju 1995 do 2003, so se v okviru mednarodnega sodelovanja med Slovensko in Japonsko Vlado, v sodelovanju Mestne občine Maribor in JICA izvajali naslednji projekti:
1. Študija za sanacijo reke Drave, predčiščenje odpadnih voda pri industriji in varčevanje z vodo pri industriji v Mariboru, ki je potekal od decembra 1995 do marca 1997.
2. Sanacija reke Drave, predčiščenje odpadnih voda in varčevanje z vodo pri industriji v Mariboru, ki je potekal od avgusta 1997 do avgusta 1999.
3. Zmanjšanje deleža izgub v omrežju pitne vode na območju Mestne občine Maribor, ki je potekal od aprila 2000 do junija 2001.
4. Nadzorstvo nad izgubami pitne vode Mariborskega vodovoda, ki se pričel v avgusta 2001 in se sedaj zaključuje.
5. Avgusta 2002 je Mestna občina Maribor kandidirala na nov projekt, ki predstavlja tehnično pomoč v smislu donacije opreme za detekcijo izgub v omrežju Mariborskega vodovoda.
6. V okviru sodelovanja v letih od 1995 do 2003 so bili na tehnično izpopolnjevanje, ki ga je v celoti financirala Japonska Vlada, povabljeni trije Mariborski strokovnjaki.
Zaradi dejstva, da leži 65% Mestne občine Maribor na vodovarstvenih območjih podtalnic Dravskega polja in Vrbanskega platoja, da reka Drava napaja podtalnico Vrbanskega platoja in je vir pitne vode za nižje ležeče občine ter zaradi meddržavnih obvez (reka Drava teče skozi pet držav in na I. Mednarodni konferenci o reki Dravi leta 1992 je bila sprejeta deklaracija o ohranitvi in izboljšanju kvalitete reke Drave in kot pritok Donave nas vežejo obveze glede realizacije podpisa Podonavske konvencije -Sofija 1994), se je Mestna občina Maribor odločila, da je projekt gospodarjenja z vodami eden izmed prioritetnih okoljskih projektov. Problematika gospodarjenja z odpadnimi vodami, ki zajema zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, se je realizirala preko več podprojektov.
Projekt gospodarjenje z vodami realiziramo preko naslednjih podprojektov:
- projekt zaščite podtalnice Vrbanskega platoja in Dravskega polja,
- projekt sanacija vodovodnega omrežja zaradi znižanja deleža izgub v omrežju ter zmanjšanje rizika mikrobiološke kontaminacije pitne vode,
- projekt predčiščenja tehnoloških odpadnih voda,
- projekt sanacije in izgradnje kanalizacijskega sistema in
- projekt Centralne čistilne naprave Maribor.
Začetki realizacije projektov predčiščenja odpadnih voda in varčevanja z vodo pri gospodarskih subjektih v Mariboru, segajo že v leto 1993, ko sta Ministrstvo za okolje in prostor RS (MOP) in Mestna občina Maribor zaprosila Japonsko Vlado v okviru meddržavnega sodelovanja za strokovno tehnično pomoč pri realizaciji tega projekta. Japonska Vlada nudi namreč mednarodno tehnično pomoč deželam v razvoju preko japonske vladne agencije - Japan International Cooperation Agency (JICA). Delovanje agencije in njenih strokovnjakov v celoti finančno pokriva japonski državni proračun.
Vsebina projektov:
1. Študija za sanacijo reke Drave, predčiščenje odpadnih voda pri industriji in varčevanje z vodo pri industriji v Mariboru
Decembra 1995 sta Mestna občina Maribor in JICA s podpisom projektne naloge pristopili k realizaciji projekta: Študija za sanacijo reke Drave, predčiščenje odpadnih voda pri industriji in varčevanje z vodo pri industriji v Mariboru. V projekt je bilo vključenih 19 mariborskih podjetij, pri katerih so bile izvedene analize odpadnih voda na reprezentativnih vzorčnih mestih znotraj tehnoloških procesov in ob izpustu v kanalizacijo.
Podatke za poročilo so japonski strokovnjaki pridobili na petih obiskih v Mariboru. Japonski strokovnjaki so skupaj z Zavodom za varstvo okolja MOM izvedli poleg pregleda tehnologije glede problematike nastajanja in eventuelnega predčiščenja tehnoloških odpadnih voda ter racionalnejše rabe vode, tudi analitiko odpadnih voda na karakterističnih mestih znotraj tehnologije in ob izhodu odpadne vode v sistem javne kanalizacije.
V končnem poročilu, ki je bilo izdelano marca 1997, so bili predstavljeni različni scenariji stopnje predčiščenja tehnoloških odpadnih voda in varčevanja z vodo glede na bodočo cenovno politiko Centralne čistilne naprave Maribora pri v projekt vključenih gospodarskih subjektih.
2. Sanacija reke Drave, predčiščenje odpadnih voda pri industriji in varčevanje z vodo pri industriji v Mariboru
Oktobra 1996 smo se s strokovnjaki JICA dogovorili o možnosti nadaljevanja aktivnosti na projektu Sanacija reke Drave, predčiščenje odpadnih voda pri industriji in varčevanje z vodo pri industriji v Mariboru, ki se je začel izvajati avgusta 1997. V projekt je bilo vključenih 24 podjetij, ki so podpisala memorandum in se zavezala, da bodo zagotovila japonskim strokovnjakom vse potrebne podatke za realizacijo nadaljevalnega dvoletnega projekta. 20 podjetij je pripravilo projektne naloge, v katerih so definirala svoje potrebe.
Tako je tudi v primeru tega projekta Japonska Vlada financirala njegovo izvedbo in sicer: celotne stroške dela dveh japonskih ekspertov, ki sta bila za dobo dveh let nastanjena v Mariboru in sta ob sodelovanju strokovnih služb MOM izdelala finančno ovrednotene scenarije v projekt vključenim gospodarskim subjektom, glede predčiščenja odpadne vode in varčevanja z vodo in sicer na nivoju študije upravičenosti. Podjetja so bila razdeljena v skupine glede na vsebino problematike in sicer:
- Podjetja, kjer so bile podane finančno ovrednotene variantne predčiščenja v povezavi z Centralno čistilno napravo (CČN), obdelana celotna problematika gospodarjenja z vodo, pri čemer so bile ovrednotene možnosti predčiščenja in doseganja standardov za izpust v kanalizacijo, oziroma direktno v vodotok za tista podjetja, ki ležijo neposredno ob reki. Poseben poudarek je bil namenjen problematiki varčevanja z vodo.
- Podjetja, kjer so bile v glavnem narejene strokovne analize delnega predčiščenja odpadnih voda in analize zmanjšanja porabe vode.
- Podjetja, kjer je bila analizirana le problematika varčevanja z vodo.
V okviru projekta je bila izdelana tudi publikacija za gospodarske subjekte z naslovom: "Gospodarjenje z vodami pri industriji v Mariboru", v kateri je predstavljena državna in občinska zakonodaja s področja ravnanja z odpadnimi vodami, nekatere pomembnejše usmeritve s strani Evropske unije in ključni robni pogoji glede gospodarjenja z vodami.
3. Zmanjšanja izgub v omrežju pitne vode na območju Mestne občine Maribor
V letu 1999 je Mestna občina Maribor, Zavod za varstvo okolja ob sodelovanju z Ministrstvom za znanost in tehnologijo RS in Ministrstvom za okolje in prostor pripravila uradno vlogo Japonski Vladi za realizacijo projekta: Zmanjšanja izgub v omrežju pitne vode na območju Mestne občine Maribor. Študijski in svetovalni del projekta je v okviru mednarodne tehnične pomoči financirala Japonska Vlada. Projekt se je pričel v aprilu 2000. Glavna odločitev za realizacijo tega projekta so velike izgube (39 % v letu 1999) pitne vode v javnem vodooskrbnem omrežju, ki ga upravlja Mariborski vodovod, prav tako pa tudi v velikih izgubah internih omrežij gospodarskih subjektov. V končnem poročilu so bile obravnavane naslednje vsebine in zaključki:
- Narejena je bila strokovna analiza dejanske situacije glede oskrbe v javnem vodovodnem sistemu Mestne občine Maribor. V računalniški bazi vodooskrbenga omrežja so bila opredeljena območja, kjer je izgub največ.
- Določeni so bili cilji zmanjšanja izgub v omrežju, glede na izkušnje na Japonskem. Vključeni so bili tudi mejniki Lokalne Agende 21 - Program varstva okolja za Maribor in sicer do leta 2004 znižanje deleža izgub na 30 %, do leta 2008 pa na 20 %. Hkrati je zniževanje deleža izgub povezano z zniževanjem stopnje kloriranja. Končni cilj je bil ukinjanje kloriranja.
- Analizirani so bili robni pogoji za opredelitev metod dela in narejen je bil izbor metod za detekcijo vodnih izgub. Na terenu je delovala ena usposobljena skupina za izvajanje detekcij. Opredeljena je bila organizacija skupin in dela za izvajanje detekcije ter sanacije poškodovanega in dotrajanega omrežja.
- V okviru akcijskega programa so bile določene prioritete za izvajanje sanacije izgub v omrežju. Določena so bila tudi distribucijska omrežja, zaradi večjega pregleda in boljšega preračunavanja izgub. Na vsakem distribucijskem območju so bili nameščeni ventili in vodni števci, da se je lahko vsako območje ločeno obravnavalo in s tem dosegla večja preglednost nad omrežjem.
4. Nadzorstvo nad izgubami pitne vode Mariborskega vodovoda
Avgusta 2001 smo pričeli s projektom: Nadzorstvo nad izgubami pitne vode Mariborskega vodovoda, ki se sedaj zaključuje. V tem dvoletnem projektu, so bila določena prioritetna mesta za izvajanje sanacije omrežja in določeni ukrepi za preprečevanje izgub v omrežju. V projekt je bilo poleg Mestne občine Maribor vključenih še 12 občin (Hoče-Slivnica, Miklavž na Dravskem polju, Duplek, Pesnica, Ruše, Selnica ob Dravi, Lenart, Benedikt, Sv. Ana, Kungota, Šentilj in Gornja Radgona, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz sistema Mariborskega vodovoda. V okviru realizacije tega projekta je prišel v Maribor za dobo dveh let Japonski strokovnjak g. Tetsuya Momota, katerega stroške je v celoti financirala Japonska Vlada. G. Momota je večina dela opravljal na Mariborskem vodovodu. Japonska Vlada je mestu Maribor podarila tudi opremo za detekcijo izgub pitne vode v omrežju, v okvirnem znesku 10 mio SIT. Z dosedanjimi metodami detekcije je Mariborski vodovod skupaj z Japonskim strokovnjakom ugotovil, da se več kot polovica vode izgubi na priključkih in se usmerili v pregledovanje in zamenjavo le-teh.
Pri detekciji izgub ni dovolj samo odkrivanje okvar, ampak je bistveno, da se izberejo optimalne metode, glede na stanje in specifike omrežja in so lahko od občine do občine različne. Detekcija izgub je nedvomno potrebna, vendar pa je še več drugih faktorjev, ki izgube povzročajo (npr. detekcija ne prepreči prelomov). Preventivne meritve kot so preveritev kvalitete vodovodnega omrežja in kontrola pritiskov v omrežju, nam dajejo celovit vpogled v problematiko izgub. Izboljšave na omrežju ne pomeni samo zamenjave cevovodov ampak tudi optimalno postavitev hidrantov, ventilov, pregled premera cevi na celotnem omrežju. Prioritete za sistematično zamenjavo omrežja se določajo glede na starost in vrste materialov. Glede na japonske izkušnje in stanje našega vodovodnega omrežja, je realen cilj znižati izgube na 25%.
Mariborski vodni viri so mikrobiološko neoporečni in se je kloriranje izvajalo zaradi dotrajanega omrežja in možnosti vdora mikroorganizmov v omrežje. S sanacijo omrežja in s stalno kontrolo pitne vode, je Mariborski vodovod v avgustu 2002, tudi s pomočjo ugotovitev naštetih projektov, ukinil kloriranje pitne vode.