OKOLJE MARIBOR

Zavod za varstvo okolja je v letu 1999 osvojil nagrado City Towards EU Complance Award, ki jo podeljuje Evropska komisija mestom za uspehe s področij informiranja javnosti, izobraževanja, izboljšanja kvalitete zraka, vode ipd. Vsa mesta, ki so nagrado osvojila so imela možnost sodelovanja v natečaju za sofinanciranje projekta s področja varovanja okolja.Prijavili smo projektno nalogo "SANACIJA KAKOVOSTI PODTALNICE KOT VIRA PITNE VODE TER KREPITEV SODELOVANJA JAVNOSTI", ki jo je  v letu 2001 komisija izbrala za sofinanciranje s strani PHARE. V okviru projekta smo izvedli naslednje podprojekte:

1. Spremljanje in nadzorovanje podtalnice
2. Priprava projekta za izgradnjo lizimetra
3. Izgradnja merilnega jaška za lizimeter
4. Svetovanje kmetom
5. Informiranje javnosti
6. Organizacija delavnice: "Kvaliteta podtalnice kot vira pitne vode"

PODTALNICA

V okviru te naloge je bil izveden dodatni nadzor kakovosti podtalnice in tal na območju Mestne občine Maribor. Namen naloge je pridobiti čim več podatkov o vsebnosti pesticidov v tleh in o trendih gibanja pesticidov v podtalnici, ki se koristi kot vir pitne vode prebivalcev Maribora in širše okolice. Rezultati analiz bodo koristno vključeni v večletni projekt "Izvajanje imisijskega monitoringa površinskih voda, tal in podtalnice na varstvenem območju podtalnic Vrbanski plato, Dravsko polje, Selnica-Ruše in Ceršak", ki ga sofinancira poleg Mestne občine Maribor še 12. okoliških občin, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz sistema mariborskega vodovoda.

Monitoring je načrtovan na podlagi veljavnih predpisov Slovenije, opredelitev splošne direktive EU o določitvi okvirja ukrepanja skupnosti na področju politike vode (directive 2000/60/EC of the European Parliament and of the Council of 23 October 2000 establishing for Community action in the field of water policy), ki opredeljuje pojem vodnega telesa ter na osnovi podatkov o obremenitvah tal in podzemne vode na obravnavanem območju. Upoštevani so bili naslednji kriteriji:

• število in geografska razporeditev točkovnih in razpršenih virov onesnaževanja;
• reprezentativnost obstoječih podatkov, glede na hidrološke razmere in pogostost meritev;
• geološke značilnosti lokacije (bližina vodnih virov, gozda in drugih naravnih omejitev);
• prostorske značilnosti drugih objektov in omejitev (viri velikega že obstoječega onesnaževanja, naselitvena območja);
• bližino in strukturo prometne infrastrukture;
• bližino in strukturo energetskih virov in oskrbnega omrežja;
• možnosti za ustrezno ravnanje s tehnološkimi odpadki (odlaganje - začasno in trajno, reciklaža, nevtralizacija, sežiganje, transport).

REZULTATI IN UGOTOVITVE:

Mejna vrednosti (0,1 µg/l) za atrazin je bila v juniju, glede na Pravilnik o zdravstveni ustreznosti pitne vode ( Ur.L. RS, št. 46/97, 54/98 in 7/2000), presežena v 7 odvzemnih mestih, mejna vrednosti skupnih pesticidov (0,5 µg/l) pa v 2 vzorcih. Mejna vrednost za atrazin je bila v septembru bila presežena v 5 vzorcih, vrednosti skupnih pesticidov pa niso bile presežene. Posebej izpostavljamo nalivni vodnjak N1, kjer je bila koncentracija metabolita Metaloklora 0,74 µg/l, po enkratnem vzorčenju v juniju močno presegla mejno vrednost, skupni pesticidi pa so bili 1,51 µg/l. V septembru je koncentracija Metaloklora padla pod 0,05 µg/l. Iz rezultatov je razvidno, da so obremenitve podzemne vode z atrazinom in desetilatrazinom posledica aktivnosti na kmetijskih površinah v preteklih nekaj mesecih (rapolovna doba za atrazin v tleh je odvisna od odmerka herbicida, tipa tal, čas uporabe, količine padavin in povprečnih letnih temperatur in se giblje od 4-8 mesecev, v posebnih pogojih pa tudi do 1 leto). Atrazin in desetilatrazin sta prisotna na celotnem preiskovanem območju podzemne vode. 
Z matematičnim interpoliranjem povprečnih koncentracij atrazina in desetilatrazina so bile izrisane možne porazdelitve koncentracij v vodonosniku. Prikaz stalno prisotne koncentracije nakazuje na stalen vnos sredstev za varstvo rastlin na levem in desnem bregu Drave. Dopuščamo tudi možnost, da so sredstva za varstvo rastlin akumulirana v vodonosniku in jih tok počasi izpira.

POMEMBNOST NALOGE
Z ponavljajočimi odvzemi na problematičnih območjih podtalnice dobimo konkretno sliko o onesnaževanju podtalnice, zato bodo rezultati analiz obravnavanega projekta, sofinanciranega iz Phare,  koristno vključeni v večletni projekt "Izvajanje imisijskega monitoringa površinskih voda, tal in podtalnice na varstvenem območju podtalnic Vrbanski plato, Dravsko polje, Selnica-Ruše in Ceršak". Rezultati raziskav bodo osnova za pripravo sanacijskih programov za zahtevno nalogo zmanjšanja obremenitev v prihodnjem obdobju. TLA 
V okviru projekta Sanacija kakovosti podtalnice se dopolnjujejo oziroma nadaljujejo aktivnosti v smislu zmanjševanja obremenjevanja podtalnice z vnosom organskih in mineralnih gnojil v tla iz kmetijskih površin ter uporabo sredstev za zaščito rastlin.
Za mesto odvzemov vzorcev tal so bile izbrane njive na vodovarstvenih območjih, posejane s koruzo. Koruza je namreč kultura, ki se v praksi intenzivno dognojuje in na sploh močno prevladuje med poljščinami.
Izbrane so bile 4 lokacije (Betnava, Vrbanski plato, Radvanje, Limbuš) na vodovarstvenih območjih z namenom, da se ugotovijo zaloge mineralnega dušika in pesticidov v tleh in z namenom svetovanja glede gnojenja s primerno količino dušikovih gnojil in uporabo primernih pesticidov.

Vzorci tal so bili odvzeti dvakrat in sicer:
- prvič v času, ko je koruza tvorila 5-7 listov (najprimernejši čas za vzorčenje), 28. in 29.maj, na vseh 4 mestih iz treh globin do 30 cm, 30 do 60 cm in 60 do 90 cm za ugotavljanje zalog mineralnega dušika z metodo N min ter za pesticide do globine 30 cm. Analiza tal je bila izvedena na triazinske pesticide in
- drugič v oktobru po spravilu koruze za ugotavljanje ostanka dušika, ki predstavlja potencialno količino za izpiranje v kolikor se njive preko zime ne ozelenijoin prav tako na ostanke pesticidov.

REZULTATI 
Mineralni dušik
Iz analiz je razvidno, da zaloge mineralnega dušika pred dognojevanjem niso presegale mejnih vrednosti dovoljenega vnosa dušika v tla za koruzo, razen pri vzorcu na lokaciji Betnava, ki je minimalno odstopal. Na osnovi podatkov analiz se je za vsakega obdelovalca izdelal izračun in navodilo za dovoljeno dognojevanje na podlagi določil 5. člena Uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Ur.l.RS, št. 68/96, 35/01). 
Izračun in navodilo se je takoj v pisni obliki posredoval obdelovalcem še pred izvedbo dognojevanja.
Zaloge mineralnega dušika v zemlji po spravilu pridelka v oktobru so pokazale znižanje količine ostanka dušika, ki predstavlja nevarnost za onesnaženje podtalnice z izpiranjem, še posebno zato, ker so njive posejane s prezimnimi posevki. Izstopa vzorec na lokaciji Sp. Radvanje, kjer je ostanek dušika močno presežen. Po izvedenih analizah po spravilu pridelka ugotavljamo:

• Zaradi suše je bila zmanjšana možnost rastlin za črpanje hranil, zato je ostanek dušika v tleh večji kot bi bil v normalnih pogojih brez suše.
• Ostanki dušika v sloju od 60-90 so pri vseh vzorcih nizki (med 7,32 in 26,05 kg/ha). Iz tega sloja se namreč dušik izpira v podtalnico.
• Pri vzorcu na območju Sp. Radvanje, ki ima preseženo mejno vrednost ostanka dušika ugotavljamo, da je 65% ostanka dušika v sloju od 0-30 cm, ki ga bo v večini porabil prezimni posevek.

Pesticidi
Od 4 vzorcev je zaradi preseženih vrednosti atrazina, problematičen 1 vzorec in sicer je bila vrednost atrazina v tem vzorcu 0,046mg/kg suhe snovi tal (predpisana vrednost je 0,01 mg/kg suhe snovi tal). UKREPI IN REŠITVE
Izračun in navodilo o dognojevanju se je takoj v pisni obliki posredovalo obdelovalcem še pred izvedbo dognojevanja. Pri lastniku njive, pri katerem je bil uporabljen atrazin, ki je na vodovarstvenem območju prepovedan, je bil izveden dodaten strokovni razgovor. 
POMEMBNOST NALOGE Ugotavljanje zalog mineralnega dušika v tleh, je podlaga svetovanja kmetom o primernem dognojevanju in uporabi gnojil po spravilu posevkom ter nujnosti ozelenitve njivskih površin preko zime. Analiza uporabe pesticidov pa je tudi podlaga za ugotavljanje nedovoljene uporabe atrazina na vodovarstvenih območjih.

2. PRIPRAVA PROJEKTA ZA IZGRADNJO LIZIMETRA

Za kontinuirno vzorčenje in analizo pretoka vode skozi tla v podtalnico in transformacijo kemijskih spojin v vodi, smo se odločili izgraditi študijsko raziskovalni objekt - lizimetersko postajo in merilec nivoja podtalnice. Obseg del v tem projektu je po projektni nalogi v I. fazi pridobitev projekta za izgradnjo merilnih jaškov za lizimeter, v II. fazi pa izgradnja merilnega jaška za lizimeter. POTEK NALOGE
V I. fazi smo iskali ustrezno zemljišče in sicer:
Kmetijsko zemljišče, ki je na vodovarstvenem območju in, da je na njem možna postavitev objekta za namestitev lizimetra in merilnih naprav. 
Pomembno se nam je zdelo tudi to, da je vsaj del zemljišča last Mestne občine Maribor.
Primerno zemljišče smo našli v širšem -3 varstvenem pasu črpališča Bohova na Dravskem polju. Zemljišče je primerno veliko, dostopno, del zemljišča je stavbno zemljišče, na drugem del zemljišča je njiva, kjer se tudi že sedaj kmetuje. V II. fazi je bila pridobljena lokacijska dokumentacija in izdelan načrt gradbenih konstrukcij. PRILOGA 3

3. IZGRADNJA MERILNIH JAŠKOV ZA LIZIMETER V okviru II. faze projekta izgradnje merilnih jaškov za lizimeter so v izvedbi naslednja dela: A/ PRIPRAVLJALNA DELA IN ZEMELJSKA DELA 1. Zakoličba objekta vključno z vsemi višinskimi kotami             
2. Strojni odriv humusa deb. 20 cm in odlaganje na začasno deponijo  
3. Strojni izkop gradbene jame z odlaganjem materiala ob robu gradbene jame           
4. Izdelava tamponske podlage iz gramoznega materiala do točnosti +- 1.0 cm v deb. 20 
5. Odvoz odvečnega materiala III. ktg. B/ BETONSKA DELA 1. Strojna izdelava in ročna montaža srednje zahtevne armature iz betonskega  jekla RA 400/500         
2. Dobava in vgrajevanje podložnega betona MB 15      
3. Strojno vgrajevanje betona v armirane konstrukcije preseka do 40 cm beton MB 30
      
Izgradnjo lizimeterske naprave bomo nadaljevali v naslednjih letih, ko bomo kupili tudi potrebno opremo za izvajanje meritev in pridobivanje hidrometeoroloških podatkov. (PRILOGA 4) POMEMBNOST NALOGE
Lizimeterska postaja je objekt raziskovalnega značaja, ki je namenjen proučevanju lastnosti vrhnjega sloja zemlja z vidika pronicanja vode skozenj, v odvisnosti od rabe tal (vnosa gnojil, pesticidov, količine padavin). Uporabljen pa bo tudi za izvajanje monitoringa tal in podzemne vode na vodovarstvenih območjih Dravskega polja.

4. SVETOVANJE KMETOM Z vsemi obdelovalci, ki so bili vključeni v projekt je bil izveden razgovor in svetovanje o primerni obdelavi, gnojenju in uporabi sredstev za varstvo rastlin.
Ugotavljali smo učinkovitost rezultatov analiz in svetovanja ter ugotovili naslednje:
- vsi so seznanjeni, da so obravnavane kmetijske površine vodovarstvenem območju in, da tukaj velja omejitev gnojenja in uporabe pesticidov,
- upoštevajo navodila in rezultate analiz,
- podatke in svetovanje o količinah potrebnih gnojil in vrste pesticidov sprejemajo kot pozitivno predvsem z vidika zmanjševanja stroškov pri gnojenju in škropljenju "na pamet". V zimskem času se bodo v izobraževanje vključile vsebine o kmetovanju na vodovarstvenih območjih za širši krog kmetovalcev na vodovarstvenih območjih. POMEMBNOST NALOGE
Informiranje o dognojevanju ter primerni uporabi sredstev za varstvo rastlin pripomore k osveščanju kmetovalcev o pomembnosti njihovega primernega kmetovanja na zaloge pitne vode in glede na gnojilni načrt zmanjševanju stroškov zaradi gnojenja.

5. INFORMIRANJE JAVNOSTI Zloženke in vrečke 

Združenje za ekološko kmetovanje SV Slovenije in Združenje za integrirano pridelavo zelenjave Slovenije sta bili natiskani zloženki: "Zelenjava iz integrirane pridelave" in "Združenje za ekološko kmetovanje SV Slovenije". Razen tega so bile izdelane papirne nosilne vrečke: "Kmečka ekološka tržnica". Nosilne vrečke in zloženke o ekološkem kmetovanju se delijo kupcem na ekološki tržnici v Mariboru in na mini ekološki tržnici v Europarku. Zloženke in vrečke so bile podarjene obiskovalcem Praznika slovenskih ekoloških kmetij, ki je bil organiziran v mesecu septembru, razstavljene in podarjene pa so tudi na drugih prireditvah in sejmih in tudi na ta način promoviramo ekološko kmetijstvo in seznanjamo širšo javnost o pomenu ekološkega kmetovanja z vidika varovanja okolja in zdravja ljudi. Zloženke o integrirani pridelavi hrane in ekološkem kmetovanju so bile razdeljena tudi na razstavi "Sveže in zdravo s kmetij" v Mariboru in "Narava-Zdravje" v Ljubljani. 
Svetovanje in informiranje poteka tudi širše in sicer:
- preko Radia Maribor,
- okrogle mize na temo Kmetovanje na vodovarstvenih območjih, npr. okrogla miza na Radgonskem kmetijskem sejmu v avgustu ind. Anketa 
V okviru naloge informiranja javnosti smo sofinancirali izdelavo in izvedbo ankete, med naključno izbranimi Mariborčani, o njihovi okoljevarstveni osveščenosti. Anketo so izvedli učenci Škofijske gimnazije v Mariboru. Anketiranci so bili razdeljeni v tri starostne skupine in sicer od 10-30 let, od 30-50 let in nad 50 let. Znotraj teh skupin so bili anketirani moške in ženske. Analiza ankete 

O problemih našega okolja razmišlja 90 % fantov in 75% deklet starih med 10-30 let. Srednja starostna generacija t.j. starih med 30 in 50 let se praktično vsi zavedajo pomena ohranjanja našega okolja in tudi razmišljajo o tem. Pri starejših nad 50 let pa zanimanje za okolje nekoliko upade, o problemih okolja razmišlja 80% starejših.
30% mladih ne ve, zakaj se pitna voda klorira. Tako rekoč vsi srednje stari občani vedo, zakaj se pitna voda klorira in 20% strejših od 50 let tega ne ve.
Večina mladih ne pozna vodovarstvenih območij in njihovega pomena. Okoli 70% srednje starih in starejših pozna vodovarstvena območja in njihov pomen, pravijo tudi, da jih ne upoštevamo dovolj oz., da so celo nezadovoljiva.
Večina mladih se zaveda, kako pomembna je pitna voda za naše življenje. Večina si vsaj v lastnem gospodinjstvu prizadeva zmanjšati porabo pitne vode tako, da zapirajo pipe in ne puščajo teči pitne vode v prazno. Zanimivo je, da je med 30% mladih, ki prispevajo k zmanjšani porabi vode nekoliko večji odstotek deklet, ki ne naredijo ničesar za zmanjšanje porabe vode. Večina srednje starih poskuša zmanjšati porabo vode tako, da se raje tuširajo kot kopajo. Tudi starejši se večinoma trudijo omejiti porabo vode, ponovno pa so bolj varčni moški kot ženske. Nekatere ženske celo menijo, da "en sam ne more k temu nič prispevati".
Le približno polovica Mariborčanov ve, da je na Grajskem trgu ekološki monitor, preko katerega smo občani redno obveščeni o okoljskih parametrih v Mariboru. 6. ORGANIZACIJA DELAVNICE: GOSPODARJENJE S PODTALNICO Vabilo in zbornik 
Delavnica "The Quality of Underground Water as the Source of Drinking Water" je bila organizirana v predavalnici Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15, 22. in  23. novembra 2001. Prvi dan smo pripravili delavnico na kateri so aktivno sodelovali naslednji gostje:

• ga. Elizabeth Charlotte Theil Steenberg in g. Ejner Nielsen, Soil & Groundwater Department, Strosrom County,Danska
• ga. mag. Christa Talaber in g. Herald Schmolzner, Gradec, Avstrija
• g. Johannes Maßwohl in g. Albert Bernsteiner, Lipnica, Avstrija
• g. dr. Marko Notar, Mestna občina Ljubljana, Slovenija
• g. Anton Krajnc, VOKA, Ljubljana, Slovenija
• g. Slavko Brumen, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, ga. dr. Martina Bavec, Kmetijski zavod Maribor, g. Željko Blažeka, Inštitut za ekološki inženiring, ga. dr. Vesna Smaka - Kincl, Mestna občina Maribor, Zavod za varstvo okolja, Maribor, Slovneija

Na delavnici smo izmenjali informacije in izkušnje na področju gospodarjenja s podtalnico ter se dogovorili za nadaljnje skupno sodelovanje pri mednarodnih projektih s takšno tematiko.
Naslednji dan so si gostje ogledali vodarno na Vrbanskem platoju, kjer je največji vir vode za mesto Maribor, mestno jedro, ki leži na vodozaščitnem območju in ekološko tržnico. Kot zaključek delavnice smo pripravili zbornik v katerem so zbrani vsi članki sodelujočih.