SVETOVNI DAN PROSTOŽIVEČIH ŽIVALSKIH IN RASTLINSKIH VRST

Varovanje ogroženih in zavarovanih vrst v Sloveniji
Rastline, živali in glive prosto živečih vrst varujejo predpisi, ki prepovedujejo namerno poškodovanje, uničenje, iztrebljanje ali na drugačen način ogrožanje njihovega obstoja.

Ogrožene vrste so tiste, katerih obstoj je že v nevarnosti in zanje veljajo strožja pravila. Navedene so v rdečih seznamih, ki jih določa predpis.

Tiste vrste, ki so v Sloveniji najbolj ogrožene ali so mednarodno varovane, so zavarovane s posebnimi predpisi: rastlinske vrste, živalske vrste,glive.

V Sloveniji imamo zavarovano:
-    rastline: 223 vrst;
-    živali: 1213 vrst;
-    glive: 43 vrst.
Status ogroženosti pa ima pri nas 3334 vrst.

Varstvo s pomočjo digitalnih tehnologij
V projektu LIFE NarcIS konzorcij osmih slovenskih partnerjev iz vladnega in nevladnega sektorja razvija prvi enotni naravovarstveni informacijski sistem. Nosilci razvoja sistema bodo v prihodnje postopoma vključevali različne deležnike, med drugim tudi občine. Vodilni partner je Agencija RS za okolje, glavni cilj projekta pa je vzpostaviti osrednje državno vozlišče za izmenjavo ključnih naravovarstvenih podatkov. O napredku projekta so pred kratkim izdali tudi e-bilten projekta LIFE NarcIS, NarcIS pa bo dan v javno rabo konec letošnjega leta.

Obstaja pa več možnosti, kako ljubiteljsko sodelovati pri pridobivanju podatkov o vrstah, kot na primer:
-    Sporoči vrsto:
portal Zavoda RS za varstvo narave, ki je namenjen opažanju nekaterih izbranih naravovarstveno pomembnih vrst.
-  Invazivke:
spletna aplikacija je del javnega elektronskega informacijskega sistema za zbiranje podatkov o invazivnih tujerodnih vrstah.
-  Bobrosled:
zbirajo se podatki o sledovih bobrovih dejavnosti (obglodana drevesna debla in veje, sledi tac, bobrišča, jezovi ipd.).
-  Živo podzemlje:
portal, namenjen zbiranju podatkov o podzemnih živalih, ki jih poleg v jamah najdemo še npr. v izvirih in vodnjakih.
-  iNaturalist:
je mednarodno družbeno omrežje, ki temelji na konceptu kartiranja in izmenjave opazovanj biotske raznovrstnosti po vsem svetu.

K sodelovanju so vabljeni vsi občani, ki radi občudujejo in opazujejo naravo, da sodelujejo pri sporočanju podatkov.

Ste vedeli, da lahko vaši podatki prispevajo k boljšemu poznavanju razširjenosti in s tem tudi boljšemu izvajanju varstva vrst? Konceptu znanstvenoraziskovalnega dela, pri katerem so na različne načine, z različnih vidikov in v različnih oblikah v raziskave vključeni neprofesionalni (ljubiteljski) raziskovalci, se reče občanska znanost (ang. Citizen Science).

Opazovanje na širšem območju Maribora

Tudi pri nas je priložnost za opazovanje številnih prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst ter gliv. Med njimi so tudi vrste, ki so ogrožene v slovenskem in evropskem merilu. Pomemben življenjski prostor mnogih so varovana območja narave, ki vrstam predstavljajo naravno zatočišče pred vplivi mesta. 

Slika: žaba Sekulja (v Sloveniji sodi med ogrožene vrste, 
razširjena je tudi v Podravju)
 

Več informacij za ljubitelje narave in z napotki o ustreznem vedenju je na voljo na naslednjih povezavah:
-    na kratko predstavljamo nekaj živalskih skupin z najbolj znanimi predstavniki
-    vsako leto koordiniramo naravovarstveno akcijo v času spomladanske selitve dvoživk
-    zavzemamo se za NE-hranjenje prostoživečih živali z ostanki človeške hrane
-    za pomoč opraševalcem lahko veliko naredimo sami.

Opazujmo in občudujmo pestrost narave ter poskrbimo za kakovostno sobivanje z njo.

Viri:
-    Organizacija združenih narodov 
-    Ministrstvo za naravne vire in prostor 
-    Zavod RS za varstvo narave
-    Pravno-informacijski sitem
-    Mreža občanske znanosti v Sloveniji
-    Naravovarstveni informacijski sistem – NarcIS