Tudi letos bo v Mariboru na nekaterih zelenicah pozna košnja

Mesto Maribor postaja vse bolj prijazno do čebelic, čmrljev in drugih opraševalcev. Letošnji osrednji dogodek v mestu, namenjen opraševalcem in hkrati nedavnemu Svetovnemu dnevu Zemlje, je potekal 25. aprila in sicer na javni zelenici, na Trgu Dušana Kvedra.
Dogodek je združeval simbolično postavitev informativne tablice za kasnejšo košnjo in pašo opraševalcev, hkrati pa postavitev hotela za žuželke, ki so ga učenci OŠ Tabor I Maribor, pod mentorstvom Zveze prijateljev mladine Maribor, letos izdelali v okviru EKO-dneva.
Pri izvedbi akcije so operativno sodelovali tudi operativni sodelavci iz javnega podjetja Nigrad, ki sicer skrbi za vzdrževanje javnih zelenih površin v mestu.

Slika 1: Postavljena tablica za kasnejšo košnjo na Trgu Dušana Kvedra v MOM, april 2023 (vir: SSVO)

Slika 2: Otroci OŠ Tabor 1 Maribor, ki so izdelali hotel za žuželke, april 2023 (Vir: SSVO)

Začetek akcije v letu 2022 …..
V letu 2022 sta Skupna služba varstva okolja, Skupne občinske uprave in Mestna občina Maribor začeli projekt zagotavljanja javnih zelenih površin za pašo opraševalcev. Kot del načrta ozelenitve mestnega okolja in z namenom, da se v mesto vrne narava, je bilo spomladi določenih kar sedem zelenih površin, kjer so izvajalci javnih gospodarskih služb izvajali kasnejšo košnjo, za dodatno ozaveščanje občanov pa so bile postavljene informativne tablice. K akciji se je pridružilo tudi 14 osnovnih šol, 4 vrtci s skupno 19 enotami, Muzej NO in MKC Maribor. Sprva je bilo paši opraševalcev namenjenih cca 9.000 m2, kasneje je občina določila še dodatno veliko zeleno površino in skupaj je ta številka zrasla na 17.000 m2.

… in njeno uspešno nadaljevanje v letu 2023
Projekt se uspešno nadaljuje tudi v letu 2023. Lanskim lokacijam zelenih površin je občina dodala 11 novih v skupni površini cca 23.000 m2, in ker Skupna služba varstva okolja deluje na območju večih občin (ustanoviteljic službe), smo tudi te spodbudili k sodelovanju. Z veseljem so se pridružile občine: Duplek, Hoče-Slivnica, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Miklavž na Drav. Polju, Rače-Fram, Ruše, Sv. Jurij v Slov. goricah. Tudi v njihovem okolju so letos spomladi izbrali kar nekaj površin in jih označili za kasnejšo košnjo.

Kdo so te skrbne žuželke, ki oprašujejo?
Opraševalci so živali, ki prenašajo cvetni prah iz prašnikov, kjer nastane, na brazdo pestiča kritosemenk ali na semenske zasnove golosemenk. Ta prenos je ključen za spolno razmnoževanje rastlin. V Evropi so to predvsem žuželke, kot so čebele (vključno s čmrlji, medonosnimi čebelami in samotarskimi vrstami čebel), ose, metulji, vešče, hrošči, muhe trepetavke in druge vrste muh. Večina žuželk opraševalk je divjih vrst, nekatere pa se gojijo zaradi njihovega gospodarskega pomena.

Brez opraševalcev ni prehranske varnosti
Opraševalci so bistveni za naravo in človeštvo. Povečujejo količino in kakovost hrane ter nam navsezadnje zagotavljajo zanesljivo preskrbo z njo. V EU je skoraj štiri petine divjih cvetlic in kmetijskih rastlin zmernega pasu odvisnih od opraševanja žuželk. Po izračunih je letni prispevek žuželk opraševalk k evropskemu kmetijstvu ocenjen na približno 15 milijard EUR. 

Več kot 40 % žuželk grozi izumrtje
V zadnjih desetletjih sta številčnost in raznovrstnost divjih opraševalcev v EU upadla, zaradi vse večje grožnje, ki jo povzroča človekova dejavnost, kot na primer preusmeritev v intenzivno kmetijstvo ter uporaba pesticidov in gnojil. Zaradi intenzivno gnojenih in prepogosto košenih travnikov na katerih zacveti le regrat, večino leta pa so brez cvetlic, se opraševalci soočajo s pomanjkanjem hrane, ki jo potrebujejo skozi vso sezono. Znaten prispevek k upadu številčnosti opraševalcev pripisujemo tudi podnebnim spremembam kot so vse pogostejše pomladanske pozebe in poletne suše, ki omejujejo cvetenje. Problem predstavlja nepravilna in pretirana uporaba pesticidov kar je za čmrlje lahko pogubno. Za razliko od čebel pri čmrljih zimo preživi le matica, ki sama opravlja pomladansko opraševanje preden zaleže zarod. Zastrupitev matice pomeni propad cele družine.  Obdelovalni stroji uničijo veliko talnih gnezd čmrljev,  izginjajo tudi mejice in gozdni robovi v katerih si opraševalci uredijo gnezda ali v njih prezimujejo. Z globalnim ocenjevalnim poročilom o žuželkah iz leta 2019 je bil potrjen splošen upad števila žuželk, glede na katerega več kot 40 % vrst žuželk grozi izumrtje. Najbolj prizadete vrste žuželk so metulji, vešče, čebele in hrošči. V Evropi grozi izumrtje kar četrtini vrst čmrljev, kar se že pozna na kmetijski pridelavi. 

Tudi občani lahko pomagate
Najpomembnejše je ohranjanje in varovanje cvetočih travnikov. Opraševalci potrebujejo hrano skozi celotno obdobje svojega razvoja. Zgodaj spomladi jim hrano zagotavlja cvetoče sadno drevje nato pa na vrsto pridejo razne medovite rastline. Za pomoč pri ohranjanju opraševalcev je zelo pomembno, da se prva košnja opravi čim kasneje oziroma takrat, ko travniške cvetlice odcvetijo in odvržejo seme. Naravni travniki prav tako zagotavljajo varno gnezdenje. Med cvetoče travnike lahko uvrstimo tudi obcestne trate in domače zelenice, ki jih kosimo kasneje in redkeje, njive pokrite z mrtvo koprivo, sajenje medovitih rastlin in mejic. Predvsem pa moramo za varstvo posameznih rastlin (npr. sadno drevje) uporabljati čim bolj ekološko primerne pripravke. Več idej kako pomagati opraševalcem najdete tukaj.
Zelo veseli bomo, če se boste podobnim akcijam, kot smo se jih lotili v občinah, pridružili še drugi deležniki (občani, ustanove, podjetja). Vsak, ki ima na voljo kos zelenice in jo je pripravljen v času cvetenja »odstopiti« opraševalcem, lahko pomaga. V kolikor se odločite za to, nam lahko to tudi sporočite na način, da nam pošljete fotografijo vašega cvetočega travnika na info.okolje@maribor.si.
Z veseljem bomo objavili nekaj primerov dobre prakse.
Sicer pa naj obvelja rek »Ko se narava prebudi, naj okrog nas zacveti in zabrenči«.