Pomagajmo opraševalcem

V Sloveniji smo v zadnjih šestih letih utrpeli kar štiri pomladanske pozebe, ki so prizadele večino sadnega drevja v državi. Paše na sadnem drevju so zelo pomembne za razvoj čebel, čmrljev, metuljev, in drugih opraševalcev. Po pozebah so tako glavni vir hrane za opraševalce postale cvetlice na travnikih, javnih površinah in tudi zelenicah okrog hiš.

Število opraševalcev po vsem svetu znatno upada, po drugi strani pa naraščajo potrebe po opraševanju, še zlasti v državah v razvoju. En izmed razlogov za upad opraševalcev je tudi izginjanje medovitih območij zaradi vse številčnejših monokultur in spremenjene ter intenzivnejše tehnologije obdelovanja travišč, ki čebelam le v kratkih obdobjih zagotavljajo potrebno hrano, ki je precej manj raznovrstna kot v preteklosti. Zaradi obdelave kmetijskih površin s težko mehanizacijo prihaja do uničevanja in posledično pomanjkanja potencialnih gnezditvenih mest za divje opraševalce, ki bivajo v tleh.

Že naši predniki so se zavedali, da je za ohranitev ravnovesja potrebno tisto, kar iz narave vzameš, tudi vrniti. Travnike, ki so jih imeli nekoč, so pustili cveteti v vseh pisanih barvah in jih šele po cvetenju pokosili. S takšnim pozitivnim ravnanjem so prispevali k ohranjanju narave katere del so tudi ljudje. Toda danes ne moremo odgovornosti prelagati na kmeta, ki na travnikih prideluje krmo za živali in od njega zahtevati, da bi kosil kasneje. Za kakovostno krmo je potrebno kositi, ko je čas za košnjo.

Za pomoč opraševalcem lahko veliko storimo sami. 

• Namesto v jeseni očistite vrt spomladi, ko dnevne temperature dosežejo 10°C. Številni opraševalci, kot so čebele in metulji, prezimijo v odmrlem rastlinskem materialu.
• Na vrtu zasadite različna medovita drevesa in grmovnice, pri čemer pazimo, da izbiramo avtohtone sorte ali sorte z večjo odpornostjo na škodljivce. Tako uporaba pesticidov ne bo potrebna.
• Če ste lastnik gozda lahko na gozdne robove ali na gozdne poseke zasadite kostanj, divjo češnjo, velikolistno lipo, malolistno lipo (lipovec) različne vrste javorov (beli ali gorski, ostrolistni, poljski…), smreko in jelko.
• Počakajte s  košnjo zelenic, predvsem tistih na javnih površinah, od katerih ni odvisna krma živali. Del zelenice, po katerem ne hodite, lahko pustite, da cveti in bo tako hrana za čebele.
• Najprimernejši čas za košnjo je večer, ko se opraševalci že napasejo in ni nevarnosti, da jih pokosite. Priporočljiva višina kosilnice je 8 cm, da v trati ostanejo nižje cvetice.
• Kadar škropite drevje uporabljate čebelam neškodljive pesticide in škropite v brezvetrnem vremenu zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko se čebele umaknejo v panje.
• Pomagajte jim prezimiti tako, da postavite hotel za čebele samotarke in druge opraševalce, ki ga napolnite z naluknjanimi debli, posušenim bambusom, storži in suhim listjem in slamo.

Foto:SSVO

Občina aktivno pristopa k reševanju problematike

Veliko občin je že aktivno pristopilo k reševanju teh drobnih bitij katerih obstoj je pomemben za ohranjanje pestrosti habitatov, prehrano in nenazadnje tudi gospodarstvo.

V letošnjem letu smo se tudi v Mestni občini Maribor odločili priskočiti na pomoč opraševalcem. Skladno s sprejetim programom varstva okolja MO Maribor 2030, kamor med prioritete spadajo tudi ukrepi za izboljšanje pogojev za čebele in divje opraševalce, kot del načrta ozelenitve mestnega okolja, da se v mesta vrne narava, sta Mestna občina Maribor in Skupna služba varstva okolja Skupne občinske uprave Maribor, v sodelovanju z uradi in ob pomoči Hortikulturnega društva Maribor, Javnega podjetje Snaga in z donacijo Semenarne Ljubljana začela projekt zagotavljanja površin za pašo opraševalcev na javnih zelenih površinah v MO Maribor in na zunanjih površinah 14. osnovnih šol, 4. vrtcev s skupno 19 enotami, ob Muzeju NO in MKC Maribor v skupni velikosti približno 9.000 kvadratnih metrov. Na teh lokacijah so nameščene informacijske table (skupaj jih je postavljenih približno 60), ki mimoidoče obveščajo o kasnejši košnji trave. 

 Občane in občanke pozivamo, da s košnjo počakajo na čas po cvetenju medečih rastlin, ko bodo svoje »delo« opravili opraševalci.