Hortikulturno društvo Maribor ob Evropskem dnevu parkov in 150-letnici začetkov urejanja mariborskega Mestnega parka

Evropski dan parkov povezuje narodne in regionalne parke, naravne rezervate, morske ter kopenske zavarovane krajine in območja Nature 2000 iz 36 evropskih držav, s skupnim ciljem varovana edinstvene raznolikosti evropskih prostoživečih živali in rastlin, habitatov in krajine. Tudi slovenski parki skrivajo številne in raznovrstne naravne vrednote.

Slovenija se ponaša z enim, Triglavskim narodnim parkom, 3 regijskimi, 34 krajinskimi parki, 66 naravnimi rezervati in preko 1.200 naravnimi spomeniki, ki skupaj obsegajo 13 odstotkov slovenskega ozemlja. Poleg tega ima Slovenija še 2 geoparka, okoli 10 botaničnih vrtov in 144 spomenikov oblikovane narave. Vsi predstavljajo najvrednejše dele slovenskega ozemlja z vidika dolgoročnega ohranjanja naravnih vrednot, biotske pestrosti ter posebnih krajinskih lastnosti. Predvsem parki zaradi svoje tradicionalne vloge v sistemu celovitega varstva narave postajajo vedno bolj pomembni za ohranjanje biotske pestrosti in krajinske raznolikosti.

Letošnji slogan Evropskega dneva parkov se glasi: WE ARE NATURE – RETHINK, RESTORE, RECONNECT. Organizatorji izpostavljajo: Kaj bi bili brez narave? Od nje je odvisno naše duševno in fizično zdravje, proizvodnja hrane, zrak, ki ga dihamo ... Kljub temu pa je človekov odnos z naravo v neravnovesju. Posledično ne izgubljamo le naravnih območij, ampak tudi občutek pripadnosti. Zato je nujno, da premislimo, obnovimo in se ponovno povežemo z naravo!

Temu pozivu sledi tudi Hortikulturno društvo Maribor, ki  je bilo ustanovljeno v Mariboru leta 1869, kot »Olepševalno društvo Maribor.« Poglavitna naloga društva je bila nasaditev in ureditev parkov, drevoredov, parkovnih gozdov, društvo pa je delovalo in širilo tudi turizem v mestu in regiji. »Olepševalno društvo Maribor« je z takratnim vodstvom občine, dne 14. decembra 1877 sklenilo pogodbo, s katero je občina prepustila skrb za vse občinske javne nasade društvu in mu iz proračuna za ta namen namenila potrebna sredstva.

Primarna naloga društva je bila prav zasaditev mariborskega Mestnega parka, katerega prvi del je bil zasajen v letih 1869 do 1872. Zato letos obeležujemo tudi okroglo 150-letnico začetkov urejanja mariborskega Mestnega parka, ki so jih začeli društveni predniki pred 150 leti. Zasnova mariborskega Mestnega parka ima srednjeveško osnovo, ki je nastala na severnem zgornjem robu ob gozdnem zaledju. Mestni park v Mariboru pomeni prehod iz grajenega okolja mesta v njegovo zeleno naravno zaledje. Park je nastajal v več fazah in je kljub kasnejšim preureditvam ohranil vse kvalitete prvotnega historičnega koncepta oblikovanja v krajinskem slogu.Danes obsega celotno območje mariborskega Mestnega parka okoli 54 ha. Mariborski Mestni park je od leta 1976 zavarovan kot spomenik oblikovane narave in ga štejemo med spomenike narave državnega pomena  ter je vključen v »Inventar najpomembnejše dediščine Slovenije.«

V parku, ki je nastajal v letih 1872 – 1896ob izgonu,ki je nekoč polnil jarek mestnega obzidja, je okoli 100 vrst domačih in tujih listavcev (med njimi Rogovilar ali Gymnocladus, Koprivovec ali Celtis, Pavlovnija ali Paulownia, Tulipanovec ali Lyriodendron, Sofora ali Sphora in drugo) ter veliko iglavcev (npr. Mamutovec ali Sequoia, Japonski macesen ali Larix kaempferi,skupina Švicarskih borov ali Pinus cembra, kanadska čuga ali Tsuge in drugo). Medtem, ko so južna pobočja Kalvarije in Piramide obdelana z vinogradi, so ostale površine pretežno gozd, deloma travnik, potoki in ribniki. Leta 2015 je mariborsko javno podjetje Snaga pridobilo 15-letno koncesijo za urejanje zelenih in utrjenih površin v Mestni občini Maribor in s tem tudi skrb za mariborski Mestni park. Kot pomemben člen Javnega holdinga Maribor (JHMB), povezujejo skupnost za bolj čisto, zdravo in urejeno življenje.

 V tem mesecu se zaključuje snemanje dokumentarca, pri katerem sodeluje RTV Slovenija, TV Maribor in dramski igralec Bojan Maroševič. V filmu bodo prikazana izjemna drevesa v mestnih parkih Maribora, prav tako pa bo posnetek opremljen z znakovnim jezikom in tako dostopen gluhim in naglušnim.

Mariborski Mestni park (foto: Hortikulturno društvo Maribor)