Hrana je več kot zgolj to, kar jemo

Ob svetovnem dnevu hrane, 16. oktobra, ki je letos potekal pod geslom »Naša dejanja so naša prihodnost – boljša proizvodnja, boljša prehrana, boljše okolje in boljše življenje«, v ustanovi Umanotera opozarjajo, da so za prehod v podnebno nevtralno družbo nujne tako spremembe trenutnega načina oskrbe s hrano kot tudi načina prehranjevanja. Ob tem izpostavljajo, da je poudarjanje lokalnosti hrane v splošnem spodbudno, vendar pa premalo pomena dajemo vrsti hrane, ki jo pridelujemo in uživamo. Izbira vrste hrane namreč igra ključno vlogo pri ogljičnem odtisu naše prehrane.

Kar tretjino vseh izpustov toplogrednih plinov na svetovni ravni lahko pripišemo oskrbovalni verigi s hrano, pri čemer največji delež izhaja iz kmetijstva ter rabe zemljišč in sprememb v njihovi rabi. Pri slednjem ima največjo vlogo krčenje gozdov za pridobivanje novih kmetijskih površin, v veliki meri za pridelavo krme za živino. Hkrati kmetijstvo vpliva na kakovost voda in tal ter je sektor z največjim vplivom na biotsko raznovrstnost, ki je ključni dejavnik odpornosti na pretrese, kot so podnebne spremembe. Za ustrezno naslavljanje podnebne in ekosistemske krize, sredi katerih smo se znašli, so zato nujne spremembe v smeri bolj trajnostnega sistema oskrbe s hrano tako na ravni sistema kot na ravni vsakega izmed nas. Hrana je namreč več kot zgolj to, kar jemo, saj naše vsakodnevne prehranske odločitve določajo ponudbo živil na trgovskih policah, s čimer posredno vplivamo na proizvodno stran sistema oskrbe s hrano. Zato je še kako pomembno, da izbiramo hrano, ki je zdravju, okolju in podnebju prijaznejša.

Pri Umanoteri izpostavljajo, da je povečanje deleža hrane rastlinskega izvora oziroma zmanjšanje potrošnje mesa in mlečnih izdelkov eden izmed najučinkovitejših in najpreprostejših ukrepov, s katerim lahko vsak od nas zmanjša svoj ogljični odtis in spodbudi prehod v bolj trajnosten sistem oskrbe s hrano.

Nika Tavčar, Umanotera: »Razlogov za podnebju prijazno prehranjevanje je veliko. V prvi vrsti je potrebno izpostaviti okoljske in zdravstvene koristi povečanja deleža hrane rastlinskega izvora v naši prehrani, pridelava katere za enako količino kalorij zahteva manj kmetijskih površin, saj ne potrebujemo pašnikov in obdelovalnih površin za pridelavo krme. Poleg tega usmeritev poljedelstva v pridelavo rastlinske hrane (sadja in zelenjave) za ljudi pomembno prispeva tudi k izboljšanju stopnje prehranske samooskrbe države.«

Da pa bi bil naš način prehranjevanja čim bolj okolju prijazen in koristen za naše zdravje, je poleg odločitve za večinoma rastlinsko hrano priporočljivo, da je hrana pridelana na ekološki način, lokalna, sezonska, čim manj predelana in zapakirana in da ne pristane med odpadki.

V Umanoteri so zato v tednu pred svetovnim dnem hrane izdali Babičino podnebno kuharico – knjižico podnebju prijaznih receptov, ki prinaša nabor izbranih slovenskih specialitet, pripravljenih na bolj trajnostni način. Vsi predstavljeni recepti upoštevajo vodila podnebju prijaznejšega prehranjevanja in kažejo na neomejenost idej za pripravo (že znanih) jedi – med drugim tako zasledimo poletne polnjene paprike v podnebju prijazni obliki, brezmesne sarme, tradicionalne ajdove njoke ali pa za jesenski čas primeren krompirjev golaž.

Več o tem, kako in zakaj se prehranjevati na podnebju prijazen način, si preberite v vodniku Podnebni meni na povezavi.