Razstava in okrogla miza o Mariborskem otoku

Razstavo je odprl župan dr. Andrej Fištravec, pozdravne govore pa so imeli tudi ravnateljica Univerzitetne knjižnice Maribor dr. Zdenka Petermanec, direktorica Medobčinskega urada za varstvo okolja in ohranjanje narave Brigita Čanč in dekan Fakultete za gradbeništvo dr. Miroslav Premrov. Razstavljena so bila dela študentov 3. letnika univerzitetnega študijskega programa arhitekture Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru, ki so jo pripravili pod mentorstvom dr. Branke Trček in asistentke Melite Rozman Cafuta pri predmetu Metodologija ocenjevanja vplivov na okolje. Dela so bila na ogled do 9. 2. 2015. Predstavljeni so bili plakati o naravi otoka (gozd, rastlinstvo, živalstvo, erozija), gradnji in otvoritvi kopališča, spominih na Otok in drugi, ki so jih študentje popestrili s posebnimi okvirji. Na ogled sta bili tudi dve maketi in nekaj drugih eksponatov, v razstavišču pa se je hkrati predvajal kratek film o mnenju občanov in strokovnjakov o Otoku. Namen razstave je bil na eni strani opozoriti bodoče arhitekte na omejitve pri načrtovanju, ki jih bodo morali upoštevati v prostoru, po drugi strani pa seznaniti širšo javnost o tem, zakaj je otok tako edinstven. Razstava je rezultat sodelovanja s strokovnjaki Zavoda RS za varstvo narave, Športnimi objekti Maribor kot upravljavci kopališča na Mariborskem otoku, Univerzitetno knjižnico Maribor kot gostiteljico in Medobčinskim uradom za varstvo okolja in ohranjanje narave kot pobudnikom. Okrogla miza Ideja za organizacijo okrogle mize se je porodila zato, ker ugotavljamo, da so interesi v zvezi z dejavnostmi na Mariborskem otoku zelo različni, kljub naravovarstvenim, kulturnovarstvenim in vodovarstvenim režimom. K sodelovanju na okrogli mizi smo zato povabili predstavnike vseh pristojnih institucij, povzemamo njihove izjave: -       Samo Jenčič iz Zavoda RS za varstvo narave, območne enote Maribor je obrazložil, da je Otok zavarovan že od leta 1951, kot geomorfološki površinski in botanični naravni spomenik pa je bil z občinskim odlokom razglašen leta 1992, da je naravna vrednota državnega pomena in območje Natura 2000. Gre za občutljivo območje, ki več od današnjih obremenitev ne prenese, z vidika varstva narave pa bi bila dobrodošla celo manjša intenziviteta dejavnosti. -       Srečko Štajnbaher, vodja območne enote Maribor Zavoda za kulturno dediščino Slovenije, je povedal, da je kopališče na Mariborskem otoku v evropskem merilu nekaj posebnega in da bi ga bilo smiselno na ta način ohranjat, tudi če se ga obnovi po sedaj veljavnih standardih. Možnosti za vpis na seznam Unescove dediščine pa so po njegovem mnenju majhne. -       Mateja Klaneček, vodja Oddelka porečja Drave pri Agenciji RS za okolje, je pojasnila, da je na vzhodnem delu Otoka najožje vodovarstveno območje s črpališči in da na otoku načrpana voda služi za bogatenje podzemne vode na Vrbanskem platoju, ki je zelo pomemben vodni vir. Grožnja za kopališče so v bodoče lahko poplave (kot so bile npr. novembra 2012) in dvig podtalnice. -       Aleš Antolinc, vodja kopališkega objekta pri Športnih objektih Maribor, je navedel, da je bilo v letu 2013 rekordno število kopalcev (okoli 50.000) in da se ne ve natančno, za koliko kopalcev je bilo kopališče v osnovi načrtovano. Kopališče ni rentabilno in je nujno potrebno določenih obnovitvenih del. Okroglo mizo je povezovala direktorica Zavoda za turizem Maribor – Pohorje Janja Viher, ki se je z vprašanji dotaknila vseh pomembnejših tem v povezavi z Otokom.    Na kratko so bili predstavljeni tudi rezultati zadnje ankete, narejene sicer med udeleženci in obiskovalci triatlona na Mariborskem otoku avgusta 2014. Izkazalo se je, da si ljudje želijo ohranjeno naravo na Otoku, zaradi katere nanj tudi zahajajo, na drugem mestu so športne prireditve, šele nato kopališka dejavnost.

Zanimalo nas je tudi mnenje publike. Vprašanja in komentarji so se nanašali na naslednje teme: -  da je Otok biser in bi ga bilo potrebno varovat takšnega, kot je; -  da je Otoku edino smiselno dat izobraževalno dodano vrednost; -  da bi bilo z vidika mnogih sprehajalcev, rekreativcev in turistov bolj smiselno kot obnovit bazene (ti se lahko tudi zasujejo), razmišljat o izgradnji povezovalnega mostu od levega do desnega brega Drave prek Otoka; -  zakaj je včasih na Otoku lahko bila skakalnica in dovolj globoki bazeni, danes pa bi bil zaradi varstva pitne vode to problem rekonstruirat; -   da se razmišlja preveč konzervatorsko in premalo razvojno. Kot sklepe okrogle mize bi lahko navedli: -  Potrebno je sodelovanje pri oblikovanju najoptimalnejše rešitve za vzpostavitev Mariborskega otoka, kot bisera Drave, ki ga ne smemo prepustiti stanju, v katerem je danes. -  S trezno in preudarno prenovo lahko zadostimo vsem naravovarstvenim pogojem, zaščitimo kulturno dediščino in vodni vir, ki je izjemnega pomena. Vsekakor pa s primernimi vsebinami zagotovimo ponovni zagon kopališča, ki bo v ponos nam in seveda vsem obiskovalcem našega mesta in destinacije. - Ne smemo pozabiti na funkcijo Mariborskega otoka skozi vso leto.    Po koncu okrogle mize so študentje za udeležence pripravili pogostitev. Zahvaljujemo se vsem vpletenim posameznikom in institucijam za sodelovanje.