PODNEBJE NAM KAŽE ZOBE

Veliko govorimo o podnebnih spremembah in kaj vse bi morali storiti, da omilimo njihov vpliv na naravo in ljudi. Kljub številnim strategijam, ukrepom in zakonodajo le s težavo dosegamo zastavljene cilje. V praksi je vidnih malo  sprememb, saj določene prilagoditve trajajo vsaj nekaj let, da lahko pokažejo dejanski učinek. Časa pa nimamo več prav veliko; kakšno okolje bomo zapustili naslednjim generacijam?

Zaradi povečanih izpustov toplogrednih plinov se ozračje prehitro segreva, kar povzroča vse pogostejše vremenske ekstreme.

Najbolj očitne posledice podnebnih sprememb so višje povprečne temperature, pogostejši vročinski valovi, suše, požari, poplave, močnejša neurja ter taljenje ledenikov. Poleg tega se spreminjajo padavinski vzorci, kar vpliva na kmetijstvo, vodne vire in naravne ekosisteme.

Vir slike: spletna stran Bodi eko

Podnebne spremembe in njihov vpliv na ljudi

Posledice pomembno vplivajo tudi na zdravje ljudi. Vročinski valovi povečujejo tveganje za dehidracijo, vročinsko kap in bolezni srca ter ožilja. Slabša kakovost zraka prispeva k večjemu številu dihalnih bolezni, širjenje nekaterih nalezljivih bolezni pa omogočajo spremenjene podnebne razmere. Pogostejše naravne nesreče lahko povzročijo tudi stres, tesnobo in druge težave z duševnim zdravjem.

Negativne posledice lahko omilimo z zmanjšanjem izpustov toplogrednih plinov, večjo uporabo obnovljivih virov energije, varčevanjem z energijo ter uporabo javnega prevoza, kolesa ali hoje namesto avtomobila. Pomembni so tudi sajenje dreves, varovanje gozdov in odgovorna raba naravnih virov. K uspešnemu spopadanju s podnebnimi spremembami lahko prispeva vsak posameznik s svojimi vsakodnevnimi odločitvami.

Napotki za vsakdanje ravnanje občanov

Vsak posameznik lahko s svojimi vsakodnevnimi navadami prispeva k zmanjševanju vplivov podnebnih sprememb:

• varčujmo z energijo – ugašajmo luči in električne naprave, ko jih ne uporabljamo;
• za krajše razdalje izberimo hojo, kolo ali javni prevoz namesto osebnega avtomobila;
• ločujmo odpadke in dosledno reciklirajmo;
• zmanjšajmo količino zavržene hrane ter kupujmo le toliko, kolikor potrebujemo;
• izbirajmo lokalno in sezonsko pridelano hrano, saj ima manjši ogljični odtis;
• varčujmo z vodo z odgovorno porabo;
• sadimo drevesa in skrbimo za zelene površine, ki izboljšujejo kakovost zraka in hladijo okolje;
• uporabljajmo izdelke za večkratno uporabo ter zmanjšajmo porabo plastike za enkratno uporabo;
• v času vročinskih valov pijmo dovolj tekočine, se zadržujmo v senci ter posebno pozornost namenimo starejšim, otrokom in kroničnim bolnikom;
• podpirajmo okolju prijazne pobude in z zgledom spodbujajmo trajnostno ravnanje v svoji skupnosti.

Majhne spremembe v vsakodnevnem življenju posameznikov skupaj ustvarijo pomemben prispevek k varovanju okolja, blaženju podnebnih sprememb in izboljšanju kakovosti življenja za sedanje in prihodnje generacije.

Kakšna bodo prihodnja poletja?

Podnebni modeli kažejo, da bodo poletja v Sloveniji in širši srednji Evropi v prihodnjih desetletjih praviloma vse toplejša. Pričakovati je več vročinskih valov, višje najvišje dnevne temperature ter večje število tropskih noči, ko temperatura ne pade pod 20 °C.

Obenem bodo daljša sušna obdobja pogostejša, zato se bodo povečevale težave z oskrbo z vodo, vplivi na kmetijstvo ter nevarnost gozdnih požarov. Kljub bolj sušnim poletjem pa lahko ozračje zaradi višjih temperatur zadrži več vlage, kar pomeni, da bodo občasno nastajale zelo intenzivne nevihte z močnimi nalivi, točo in sunki vetra. Izmenjava izrazito sušnih dni in ekstremnih padavin se bodo vse pogosteje izmenjevala.

Vročina bo predstavljala vse večje tveganje za zdravje ljudi, zlasti za starejše, otroke, kronične bolnike in delavce na prostem. Zato bodo pomembni prilagajanje mest z več zelenihpovršin, učinkovito senčenjestavb, varčna raba vode ter pravočasno obveščanje prebivalcev ob vročinskih valovih. Nedavni vročinski valovi po Evropi kažejo, da so takšni dogodki že danes vse pogostejši in imajo pomembne zdravstvene ter gospodarske posledice.

Več priporočil za omilitev tveganj za zdravje ljudi lahko preberete v publikaciji Ocena ranljivosti in tveganja za zdravje zaradi podnebnih sprememb po podnebnih regijah v Sloveniji.