25 let strokovnih posvetovanj v Moravskih toplicah

Skupna občinska uprava Maribor, Skupna služba varstva okolja se je udeležila strokovnega posveta, ki je letos praznoval jubilejno 25-letnico, ki je bil 6. in 7. oktobra 2022 v Moravskih Toplicah. Organizatorji dogodka so ZEG (Združenje ekoloških gibanj), ZRS Bistra Ptuj, Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo in soorganizator SiDG (Slovenski državni gozdovi). Več o informacij o posvetu in strokovnih prispevkih najdete tukaj.

Okoljski problemi so v Sloveniji deležni posebne pozornosti strokovnjakov, oblikovalcev politik, lokalnih skupnosti, zasebnega sektorja, nevladnih organizacij in druge širše javnosti. Slovenija se je obvezala do leta 2050 zmanjšati neto emisije toplogrednih plinov na nič. Za prihodnost varstva okolja je pomembno razumevanje povezave zmogljivosti okolja z družbenimi, prostorskimi in gospodarskimi procesi, ki morajo temeljiti na naravnem ravnovesju.

Dvodnevni dogodek je predstavljal skupek predavanj in okoljskih posvetovanj na temo ravnanja z odpadki, krožnega in nizkoogličnega gospodarstva, izrabe materialov, okoljskega komuniciranja. Posvet je bil razdeljen na štiri panele, ki so skupaj zaokrožili celoto letošnjega dogodka.

Panel 1: Sonaravno ravnanje z odpadki

Predstavljene so bile aktivnosti ministrstva Ministrstva za okolje in prostor, direktorata za okolje,  možnosti širitve sistema zbiranja komunalnih odpadkov, predstavitve kavcijskega sistema in primerov dobre prakse iz Evrope. Seveda pa je pri odpadkih najbolj pomembno, da se držimo načela, da je najboljši odpadek tisti, ki ne nastane. Ali bo Slovenija nadaljevala pot k trajnostni, zeleni in »brez odpadkov« državi, pa je zelo odvisno, kako bodo potekale smernice na državni ravni.

»Eden glavnih ciljev ravnanja s komunalnimi odpadki je čim večji delež njihovega recikliranja. Zaradi povečevanja količin ločeno zbranih komunalnih odpadkov se običajno najbolj povečuje masa ločeno zbranih biorazgradljivih odpadkov. Pri tem bi na ravni države morali poskrbeti, da predvsem pri izvajanju gospodarskih javnih služb ne pride do problema premajhnih ali prevelikih kapacitet predelavnih obratov. Iz izkušenj zadnjih let bi se morali naučiti, da je problematiki zagotavljanja zadostnih in hkrati ne prevelikih predelavnih kapacitet treba posvetiti več pozornosti. Država bi morala spodbujati sodelovanje in pomoč med centri za ravnanje z odpadki in javnimi službami, da se z javnim denarjem zgrajene kapacitete optimalno izrabijo.

Postopki predelave odpadnih materialov morajo v prvi vrsti omogočati predvsem snovno izrabo na ekonomsko sprejemljiv in trajnosten način. Pridobljeni proizvodi morajo biti okoljsko sprejemljivi in ustrezati tehničnim specifikacijam in smernicam za predvideno rabo. Prav tako mora biti na trgu povpraševanje za temi proizvodi.

Zaradi raznolikosti sestave je potrebno odpadke ločeno zbirati in obdelati ustrezno njihovi sestavi in lastnostim. Kadar materialna reciklaža ni več možna, je smotrno izrabiti vsaj njihovo energetsko vsebnost. Uporaba odpadkov kot vir energije ali energetskih plinov (bioplin, sintezni plin) je varna za zdravje ljudi in okolje, če jo izvajamo v skladu z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, ki jih je jasno zapisala EU.« (Predlogi zaključkov in ukrepov, 25. strokovno posvetovanje 2022)

Ena od zahtev splošne direktive o odpadkih je zagotavljanje lastnih nacionalnih kapacitet obdelave odpadkov in bližino obdelave njihovemu nastanku. V Sloveniji že imamo vzpostavljeno visoko stopnjo ločenega zbiranja odpadkov predelovalne kapacitete za njihovo dodatno sortiranje ter delno tudi snovno izrabo, primanjkuje pa sistemov za njihovo energetsko izrabo (naprave za soproizvodnjo toplote in električne energije iz odpadkov, bioplinarne, uplinjevalne/pirolizne naprave).

Prvi panel posvetovanja se je zaključil s predlogi ukrepov:

1. Na državni ravni uvesti učinkovite ukrepe in spodbude za preprečevanje nastajanja odpadkov in ponovno uporabo neizogibnih odpadkov.

2. Prenehati z izgradnjo dodanih zmogljivosti za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, saj so sedanje zadostne, količine pa se bodo morale v prihodnje še precej zmanjšati.

3. Zagotoviti manjkajočo infrastrukturo za obdelavo bioloških odpadkov in posodobiti obstoječo.

4. Zagotoviti manjkajoče zmogljivosti za racionalno predelavo zbranih reciklabilnih materialov oziroma poiskati najsmotrnejše predelave v tujini.

5. Zagotoviti ustrezne zmogljivosti za predelavo zbranega komunalnega blata skladno z današnjim stanjem tehnike.

6. Zagotoviti manjkajočo infrastrukturo za energetsko izrabo odpadkov.

Panel 2: Energetska izraba odpadkov in kakovost zraka

Evropa uporablja energetsko izrabo odpadkov, saj je le-ta sestavni del integriranega ravnanja z odpadki. Slovenija jima na nacionalnem nivoju največji primanjkljaj domačih kapacitet na področju energetske izrabe gorljivih frakcij komunalnih, pa tudi ostalih gorljivih odpadkov. Z izgradnjo novih kapacitet, tehnološko usklajenih z upoštevanjem najboljših razpoložljivih tehnologij EU, se bo pa znižal celoten okoljski in podnebni vpliv pri ravnanju z odpadki, hkrati pa tudi na energetskem in industrijskem področju. Izrabljalo pa se bo izključno odpadke, ki jih ni mogoče materialno reciklirati na okolju prijazen način, imajo ustrezno kurilno vrednost in ne vsebujejo nevarnih snovi.

Energetska izraba odpadkov predstavlja povezavo za podporo prizadevanjem naše družbe, da postane bolj krožna, hkrati pa se izogiba ponovnemu vstopu onesnaževal v življenjski krog. Vlade Republike Slovenije so v zadnjih štirih letih pospešile aktivnosti pri pripravi in izvedbi sistema za energetsko izrabo komunlanih odpadkov v Sloveniji. Sprejeta je Uredba o opravljanju obvezne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov, ki ustvarja pogoje, da postavijo se postavijo objekti za energetsko izrabo odpadkov z ustreznimi kapacitetami za celotno Slovenijo. Uredba tudi določa vse vidike podelitve koncesije, oblikovanja cene, prispevnih območij in skupne kapacitete naprav. V tem letu je bil tudi sprejet nov Načrt ravnanja z odpadki in načrt preprečevanja nastajanja odpadkov v Republiki Sloveniji.

Predlagani nacionalni ukrepi na področju energetske izrabe odpadkov so:

1. Odpadki so neizogibni del vseh procesov družbe. S konceptom krožnega gospodarstva se mnogim lahko izognemo, sicer pa jih lahko koristno izrabimo – kot alternativni surovinski ali energijski vir. Odgovornost vsake družbe je, da vlaga napore v preprečevanje nastanka, če pa nastanejo, pa jih zajema in z njimi ustrezno ravna na mestu nastanka v korist družbe, podnebja in okolja. Hierarhija ravnanja z odpadki mora biti temeljno načelo ravnanja, ki pa ne sme siliti v rešitve, ki bi povzročale višje okoljske in podnebne vplive ter stroške.

2. Zaradi kopičenja raznih odpadkov na začasnih skladiščih in velikih stroških za njihovo obdelavo v tujini je potrebno urgentno pristopiti k načrtovanju optimalnega sistema mreže naprav (kombinacija industrijskih objektov in namenskih naprav za energetsko izrabo odpadkov), ki bo zadovoljevala vse sprotne potrebe obdelave teh odpadkov in omogočila koristno izrabo sproščene energije v Sloveniji.

Panel 3: Nizkooglično in krožno gospodarstvo

Zmernost in vračanje k naravi je postalo vodilo naše civilizacije, še posebej izraženo skozi zaskrbljenost zaradi podnebnih sprememb. V ospredju so dejavnosti, ki so tesno povezane z Zelenim prehodom. Cilj te Evropske strategije je preoblikovanje naše družbe v sodobno, z viri gospodarno in ekonomsko konkurenčno družbo.

V Republiki Sloveniji trenutno intenzivno izvajamo aktivnosti za vzpostavitev mehanizmov, namenjenih izkazovanju ustreznosti, ki predstavlja nujno podlago za pridobitev finančnih instrumentov, nujno potrebnih za naš sonaravni razvoj. Kot družba moramo zagotoviti:

1. Prenos izhodišč Zelenega dogovora med prebivalstvo.

2. Aktivno vključiti mlade v procese izvajanja Zelenega dogovora, saj se tudi priznani strokovnjaki učijo novih zahtev, ki so potrebne za izpolnjevanje njegovih ciljev. In navsezadnje je dejstvo, da bo naslednja generacija živela z rezultati doseženih ciljev.

Za uspešen prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo je poleg omenjenega še potrebno:

3. Temeljito spremeniti netrajnostne življenjske navade prebivalstva, tudi s pomočjo javnih medijev z namenom osveščanja prebivalstva.

4. Prekiniti povezavo med gospodarsko rastjo in rastjo rabe virov, kar bo možno doseči z izobraževanjem in povezovanjem različnih deležnikov za povečanje razumevanja (delovanja) krožnega gospodarstva.,

5. Varovanje okolja in podnebje ter socialna varnost prebivalstva bo morala dobiti prioritetni pomen v družbi.

6. Krožno gospodarstvo mora postati osnovna filozofija vse družbe, saj z njim povečujemo snovno in energijsko učinkovitost ter socialno blagostanje.

7. Predelava odpadkov in njihova energetska izraba morata postati del nacionalnega krožnega gospodarstva ob upoštevanju industrijske simbioze.

8. Potrebno je spodbujati ukrepe, ki preprečujejo nastanek škodljivih snovi na izvoru ali vsaj omejujejo možnost prenosa le-teh v okolje.

9. Uvajanje krožnega gospodarstva mora vključiti in pravično obremeniti vse prebivalstvo v skladu s socialnim stanjem.

10. Slovenija mora v naslednjem desetletju pospešeno pripravljati projekte za pridobivanje raziskovalnih, razvojnih in drugih sredstev za hitrejši prehod v krožno gospodarstvo.

11. V kolikor država v Strateško razvojno-inovacijskih partnerstvih vidi resnega strateškega partnerja, bi bilo potrebno okrepiti kapacitete partnerstev in jim zagotoviti ustrezni dolgoročni položaj v institucionalnem ustroju razvojne politike.

12. Racionalizacija nabora strateških prioritet države podkrepljeno z ustrezno raziskavo trga.

Panel 4: Okoljsko komuniciranje

Mlade generacije iskalcev zaposlitve so postale pozorne na odnos zaposlovalcev do okolja. Za podjetja je zato vse bolj pomembno, da trajnostno usmeritev učinkovito predstavijo javnosti. Ko se podjetje odloči za odgovorno okoljsko ravnanje in sprejme vizijo ekološke modernizacije, mora korenito spremeniti svojo korporativno kulturo in izpeljati notranjo transformacijo.

Transparentnost celotnega integriranega sistema ravnanja z odpadki in ažurna dostopnost informacij o količinah, načinu ravnanja, samozadostnosti in okoljskih ter podnebnih vplivih je nujna. Ta pomembno prispeva k ustreznemu vsebinskemu dialogu strokovne in zainteresirane javnosti ter pripomore k širšemu družbenemu razumevanju odgovornega ter nacionalno samozadostnega ravnanja z njimi. Strokovni posveti, kot je tudi nedavno izveden v Moravskih Toplicah, so eden od uspešnih načinov soočanja gledišč in iskanja najboljših, za vse sprejemljivih, rešitev.

Na spletni povezavi lahko dostopate do preteklih zbornikov in podrobnostih o samem posvetu. bistra.si/gospodarno-in-odgovorno

In naj zaključimo z mislijo, da nimamo druge izbire kot zeleno prihodnost, saj je v nasprotnem primeru  ne bomo imeli.

Vir: Predlogi zaključkov in ukrepov, Zbornik 25. strokovnega posvetovanja Moravske Toplice 2022 »Sonaravne rešitve za zeleni prehod Slovenije«