Teden gozdov 2021

mladi veliki pajesni

Geslo letašnjega Tedna gozdov 2021 je »Načrtno z gozdom!«, glavna tema je načrtovanje razvoja gozdov, izpostavljena tema pa so tudi gozdne učne poti. 

UČNE POTI

V Mestni občini Maribor je na voljo več učnih poti, ki so namenjene ljudem vseh starosti, ki jih zanimajo naravne značilnosti in posebnosti našega mesta in okolice. Lahko se sprehodite skozi Mestni park, po Piramidi in Kalvariji ter ob Treh ribnikih, odpravite se lahko na edinstven otok sredi reke Drave ter spoznate vse njegove značilnosti in posebnosti. Pot vas lahko zanese med stoletna drevesa Stražuna ali pa se povzpnete na Pohorje in se odpravite od Bolfenka do Razglednika. Vse naše poti so ustrezno označene in vzdrževane, zanje lahko na različnih mestih dobite vodnike in zloženke, ki so prav tako na voljo tudi na naši spletni strani v elektronski obliki: http://okolje.maribor.si/delovna-podrocja/narava/po-ucnih-poteh/

TUJERODNE (INVAZIVNE) VRSTE

Ob tednu gozdov pa omenimo še tujerodne vrste. Mestna občina Maribor je partner projekta ALPTREES, katerega cilj je razviti enotno strategijo za odgovorno ravnanje in upravljanje s tujerodnimi in invazivnimi tujerodnimi drevesnimi vrstami v alpskem prostoru. Ali poznate tujerodne drevesne vrste? V okviru projekta so nastali opisi tujerodnih (invazivnih) vrst.

PREDNO POSADIMO DREVO SE POZANIMAMO O LASNOSTIH VRSTE

Lastnikom zelenih površin svetujemo, da se pred nakupom drevesnih vrst pozanimajo o lastnostih vrste in njihovi invazivnosti. Priporočamo, da si ogledate seznam najpogostejših invazivnih vrst v Sloveniji (https://www.tujerodne-vrste.info/) in jih ne sadite na svoje vrtove. Običajno se z vrtov naselijo na opuščena mestna območja in v gozdove.

Ali poznate invazivne drevesne vrste? Več tujerodnih drevesnih vrst se je že odstranilo. V okviru tedna gozdov, pa bomo v petek 28.5.2021 odstranili rastišče pajesnov na Piramidi.

Poleg tujerodnih (invazivnih) drevesnih vrst, pa v gozdovih pogosto najdemo tudi druge hote ali ne hote vnešene rastlinske in živalske vrste.

STRAŽUN SMO RAZBREMENILI TUJERODNIH INVAZIVNIH RIBIC

Tako smo v mlakah v Stražunu že odkrili tujerodne invazivne vrste rib. Tujerodna vrste izpuščene v naravo lahko ima negativen vpliv na celoten ekosistem. Največjo grožnjo predstavlja vrstam, ki imajo podobne ekološke zahteve in s katerimi se hrani. Poleg tega prenaša tudi številne patogene in zajedavce, ki so lahko nevarni za druge vrste. Tujerodne vrste povzročajo težave domorodnim vrstam, saj jih izpodrivajo, prenašajo tudi bolezni in zajedavce, proti katerim domorodne vrste niso odporne ali nanje prilagojene. Prav tako se ribice prehranjujejo s paglavci zavarovanih dvoživk (pupki, žabe) in mnogih vodnih žuželk, ki jim mlaka nudi življenjski prostor. Vse to ogroža biotsko raznovrstnost. Če jih ne odstranimo takoj, se hitro razmnožijo, težje jih je izloviti in strošek izlova je posledično veliko večji. Več o tem kako smo Stražun razbremenili zlatih ribic je zavedeno tukaj.

VSE VEČ JE INVAZIVNIH VRST

Prav vsi pa lahko pripomoremo k boljšemu ravnanju s tujerodnimi vrstami in pomagamo ohranjati naše gozdove za prihodnje generacije. Ko se invazivne vrste v novem okolju razširijo in postanejo zelo številne, jih pogosto ni več mogoče odstraniti. Zato se čedalje bolj uveljavljajo preventivni ukrepi, s katerimi preprečujemo vnose novih tujerodnih vrst.

ZAKONODAJA O INVAZIVNIH VRSTAH

V Evropski uniji (EU) je od leta 2015 v veljavi uredba, ki ureja področje invazivnih tujerodnih vrst. Ta med drugim določa, da je invazivne vrste zakonsko prepovedano vnašati v EU, razmnoževati, gojiti, prevažati, kupovati, prodajati itd. Ministrstvo za okolje in prostor je pred kratkim v obravnavo posredovalo osnutek nacionalne Uredbe o izvajanju Uredbe (EU) o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst.