29. september: Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani

S tem namenom so Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) ter Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (BF UL) začeli s kampanjo »Poglej, povohaj, poskusi« ter kot pripomoček pripravili predloge jedilnikov in nakupovalnih seznamov živil, potrebnih za smotrno pripravo uravnoteženih obrokov brez zavržene hrane. Na spletni strani Naša super hrana so dostopne podrobnejše informacije in promocijsko gradivo o navedeni kampanji.

Izgube hrane in odpadna hrana po podatkih Združenih narodov povzročijo kar 8 do 10 odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov, ti pa povzročajo podnebne spremembe, ki jih občutimo kot nestabilno vreme in ekstremne vremenske pojave  (visoke temperature, suše, požari, poplave, ipd.).

Po raziskavah Evropske Komisije, se kar 10 odstotkov vse hrane zavrže zato, ker potrošniki ne poznajo ali razumejo, kaj pomenijo datumi uporabe na živilih.

Zato je pomembno vedeti, kaj pomeni rok uporabe živil:

»Porabiti do« označuje datum, do katerega so živila varna za uporabo. Rok »porabiti do« je naveden na hitro pokvarljivih živilih, kot so sveže ribe, sveže meso, mlečni in delikatesni izdelki. Hitro pokvarljiva živila morajo biti nujno shranjena v skladu z navodili na embalaži. Po odprtju jih je potrebno čimprej vrniti v hladilnik.

»Uporabno (najmanj) do« označuje datum, do katerega živila ohranijo pričakovano kakovost. Živila so tudi po tem datumu varna za uporabo, če se upošteva navodila za shranjevanje in embalaža ni poškodovana, vendar lahko začnejo izgubljati okus in teksturo. Tak rok je običajno naveden na številnih ohlajenih, zamrznjenih, posušenih in konzerviranih živilih. Po navedenem datumu moramo živilo pred uporabo dobro pregledati, povohati ali poskusiti.

Ali ste vedeli?

• Vsak od nas doma letno zavrže povprečno 68 kg hrane, kar je več kot teža povprečnega človeka.
• Odpadna hrana je globalni izziv. Ocenjuje se, da se zavrže 17 odstotkov celotne svetovne proizvedene hrane (11 odstotkov v gospodinjstvih, 5 odstotkov v gostinskem sektorju in 2 odstotka v prodaji na drobno).
• S spremembo vedenja, ki vpliva na zmanjšanje izgub hrane in količine odpadne hrane, bi lahko v naslednjih desetletjih zmanjšali izpuste metana za 65–80 ton letno.
• Vsako leto se na svetovni ravni med spravilom pridelka in trgom na debelo izgubi približno 14 odstotkov hrane, proizvedene za zaužitje.
• Letna izguba hrane na svetovni ravni zajema 28 milijonov ton pšenice, kar je več kot celotna letna proizvodnja pšenice v Ukrajini, peti največji izvoznici te rastline.
• Podnebne spremembe ogrožajo zaloge hrane vseh držav. So resna težava za sadjarstvo in zelenjadarstvo v državah z zmernim podnebjem, saj so ekstremne in spremenljive vremenske razmere povzročile zmanjšanje donosa pridelkov ter izgube kmetijskih površin.

Povzeto po: Tretji mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani | GOV.SI