POVZETEK POROČILA O KAKOVOSTI ZUNANJEGA ZRAKA V MOM ZA LETO 2023

V meritve kakovosti zunanjega zraka so bila vključena naslednja onesnaževala: dušikovi oksidi (NO_x in NO2), ozon (O₃), delci (PM_10, PM_2,5 in PM₀₁), težke kovine (Pb, Cd, Ni, As) v delcih PM₁₀, benzo(a)piren v delcih PM₁₀ in črni ogljik. Dodatno so se ugotavljali še meteorološki parametri. Merilne metode so v pretežni meri referenčne, na voljo je bila ustrezna razpoložljivost veljavnih podatkov. Zakonodaja s tega področja se ni spreminjala.

Večina onesnaževal se meri v središču mesta na merilnem mestu Center, sledita Vrbanski plato, Tezno in Krekova/Tyrševa, na ostalih merilnih mestih (Pohorje, Radvanje, Pobrežje) se je stalno ugotavljalo po eno ali dve onesnaževali.

Koncentracije dušikovega dioksida in dušikovih oksidov na Vrbanskem platoju so bile nižje kot v Centru in na Teznem, nikjer niso presegale mejnih vrednosti za varovanje zdravja ljudi oziroma kritične vrednosti za varstvo rastlin v naravnem okolju.

Vsebnost ozona v zraku z oddaljevanjem od središča mesta narašča. Ciljna vrednost je bila presežena na Teznem. Urne koncentracije niso presegale opozorilne ali alarmne vrednosti. Koncentracije ozona se na merilnem mestu Pohorje rahlo znižujejo, tudi na Vrbanskem platoju je zaznaven trend zniževanja vrednosti. Na Teznem je opaziti trend zviševanja vrednosti.

Poseben problem predstavljajo delci PM₁₀, vendar tudi v letu 2023 srednja letna vrednost delcev v Centru, na Krekovi/Tyrševi, na Teznem, na Vrbanskem platoju, v Radvanju in na Pobrežju ni presegala mejne letne vrednosti. Število preseganj dnevne mejne vrednosti na nobenem merilnem mestu ni bilo preko dovoljenih 35. Vsa preseganja so bila izmerjena pozimi (februar), splošno stanje koncentracij delcev se izboljšuje.

Koncentracije delcev PM_2,5 so bile na Vrbanskem platoju, v Centru in na Krekovi/Tyrševi pod mejno letno vrednostjo. Dolgoletni trend delcev PM_2,5 je usmerjen navzdol. Trend koncentracij delcev PM₀₁ na merilnem mestu Krekova/Tyrševa je ravno tako usmerjen navzdol.

Koncentracije črnega ogljika so bile nižje kot v letu pred tem, razmerje med deležem črnega ogljika iz kurjenja lesne biomase (26 %) in iz naslova izgorevanja fosilnih goriv (74 %) se je malenkost spremenilo v prid izgorevanja fosilnih goriv.

Vsebnost benzo(a)pirena v delcih PM₁₀, ki je pokazatelj za rakotvorno tveganje policikličnih aromatskih ogljikovodikov, je bila v Centru pod mejno letno vrednostjo, trend je usmerjen navzdol. Vsebnost benzo(a)pirena v delcih PM₁₀ na merilnem mestu v Radvanju, na Pobrežju in na Teznem ni presegala mejne letne vrednosti.

Mejne in ciljne vrednosti za varovanje zdravja ljudi že več let niso bile presežene za težke kovine (arzen, svinec, kadmij in nikelj) v delcih PM₁₀, dolgoletni trendi vseh teh onesnaževal pa so usmerjeni navzdol.

Kakovost zraka je za vsa onesnaževala razen za ozon pozimi slabša in zanjo bi lahko rekli, da k nekim bolj ali manj stalnim koncentracijam ozadja dodatno prispevajo kurilne naprave, promet, industrija in drugi lokalni viri. Pri ozonu je razlog za višje vrednosti poleti v načinu njegovega nastanka.

Če povzamemo, je na merilnih mestih opaziti navzdol usmerjene trende, kar kaže na izboljševanje kakovosti zunanjega zraka, večje izboljševanje preprečuje uporaba lesne biomase kot energenta.

Na merilni postaji Krekova/Tyrševa so bile določene prispevne stopnje lokalnih (do 35 %) in regionalnih emisij (od 50 do 65 %) na lokalne koncentracije delcev PM₁₀. Določilo se je prispevno stopnjo cestnega prometa (do 9 %) in kurjenja lesa (do 32 %) k čemur prispevajo tudi regionalne emisije. Kljub temu je za učinkovito izboljšanje kakovosti zunanjega zraka v Mariboru potrebno pozornost najprej usmeriti k lokalnim emisijam delcev iz naslova kurjenja lesne biomase.

Temperatura zraka je bila nad dolgoletnim povprečjem. Meritve zunanje temperature se izvajajo še na Vrbanskem platoju in na Teznem, kjer so bile v poletnem času izmerjene tudi najvišje vrednosti.

Kakovost zunanjega zraka je najboljša zjutraj pred sončnim vzhodom, najslabša pa zvečer.

Prostorska razporeditev merilnih mest v Mariboru je v grobem ustrezna, z meritvami bi bilo dobro pokriti še Tabor in Studence.

In zdravje ljudi?

Glede na izmerjene koncentracije se lahko pričakuje škodljive učinke teh onesnaževal na zdravje ljudi, vendar je ob tem potrebno poudariti, da prebivalci Maribora in okolice niso izpostavljeni večjemu tveganju za zdravje zaradi slabe kakovosti zraka kot ostali prebivalci države. Tudi na nivoju EU se kaže trend zmanjševanja izpostavljenosti prebivalcev, iz tega razloga je tveganje iz leta v leto manjše, saj se z zniževanjem koncentracij znižuje tudi verjetnost škodljivih vplivov na zdravje. Veliko tveganje za poslabšanje kakovosti zunanjega zraka predstavljajo negotove razmere, povezane s podražitvami energentov (plin, kurilno olje, elektrika) saj se lahko namesto njih pričakuje povečanje uporabe lesne biomase.

V primerjavi z ostalimi državami iz poročila »Air Quality in Europe – 2020 report«, je Slovenija zaradi onesnaženosti z delci PM₁₀ na 18., zaradi delcev PM_2,5 na 12., zaradi ozona na 7., zaradi dušikovega dioksida na 24., zaradi benzo(a)pirena v delcih PM₁₀ pa na 8. mestu. Za ostala onesnaževala (žveplov dioksid, ogljikov monoksid, benzen in težke kovine) ni podrobnejše opredelitve. Primerjave onesnaževal PM₁₀, PM_2,5, O₃ ter NO₂ kažejo na dolgoletni trend zmanjševanja izpostavljenosti prebivalcev. Za leto 2020 je v poročilu Evropske agencije za okolje za Slovenijo pripisanih 1700 predčasnih smrtidelcem PM_2,5, 50 dušikovemu dioksidu ter 100 ozonu. Kot predčasna smrt je definirana smrt pred doseženo pričakovano življenjsko dobo, za katero se šteje, da bi jo lahko preprečili, če bi odpravili pripisani vzrok.

Iz vidika emisij so glavni onesnaževalci zunanjega zraka z delci PM₁₀, PM_2,5, CO, BC ter benzo(a)pirenom komercialne in institucionalne dejavnosti ter gospodinjstva, glavni onesnaževalec z NO_x pa je cestni promet.

Pri vplivu onesnaževal na zdravje ljudi ne smemo pozabiti vplivov iz delovnega okolja, bivalnih prostorov, notranjosti javnih in osebnih prevoznih sredstev ter prisotnosti pasivne ali aktivne izpostavljenosti tobačnemu dimu zaradi kajenja.

Z revidirano direktivo (2022/0347) o kakovosti zunanjega zraka se bodo predpisane mejne vrednosti večine onesnaževal v zunanjem zraku zaostrile.

Vir slike: spletna stran trajnostno.si

Celotno poročilo si lahko preberete TUKAJ