MEDNARODNI DAN ČISTEGA ZRAKA ZA MODRO NEBO

Onesnaženost zraka v Sloveniji, kot tudi v Mariboru se zadnja desetletja sicer izboljšuje, kar velja predvsem za delce, ne pa tudi za ozon, ki je še vedno nad ciljno vrednostjo. K povečanim koncentracijam ozona pripomore predvsem obilo sončne svetlobe in visoke temperature, nekaj ga k nam prinese tudi s sosednjih območij. Kljub vsemu mejne vrednosti še vedno presegajo priporočila SZO, zato je bila v lanskem letu sprejeta nov a direktiva, ki zaostruje mejne vrednosti in jih nekoliko bolj približuje priporočilom SZO. V skladu s to direktivo, bo potrebno sprejeti načrte in kažipote za kakovost zraka.

Onesnaževal v zraku je veliko, so tako plinasta kot trdna (delci) ter tudi biološkega izvora (npr. cvetni prah). V zadnjih letih se je močno znižala koncentracija SO2, na kar so vplivali ukrepi kot so odžveplevanje dimnih plinov  v termoelektrarnah in industriji ter uvedba goriv z nizko vsebnostjo žvepla v prometu. 

Onesnažen zrak in zdravje

Onesnažen zrak je poleg podnebnih sprememb eno največjih okoljskih tveganj za zdravje ljudi. Je  tudi eden glavnih vzrokov smrti in bolezni v svetu. V primerjavi z drugimi tveganji za prezgodnjo umrljivost se namreč onesnažen zrak uvršča ob bok dejavnikom za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so kajenje, sedeč način življenja oziroma pomanjkanje gibanja, pitje alkohola in neustrezen način prehranjevanja (preveč sladkorja, preveč soli, premalo zelenjave in sadja itd.).

Onesnažen zrak vpliva na vse organske sisteme, po klasifikaciji Mednarodne agencije za raziskave raka sodi onesnažen zrak med dokazano rakotvorne snovi.

Po zadnjih ocenah agencije EEA je bilo leta 2022 vsaj 239 000 smrtnih primerov v EU mogoče pripisati izpostavljenosti onesnaženju z drobnimi delci (PM_2,5) nad koncentracijo 5 µg/m³, ki jo priporoča SZO. Izpostavljenosti onesnaženosti z ozonom (O₃) je mogoče pripisati 70 000 smrtnih primerov, izpostavljenosti onesnaženosti z dušikovim dioksidom (NO₂) pa 48 000 smrtnih primerov.

Vir slike: vizita.si

Vpliv na naravo

Onesnaževanje zraka negativno vpliva tudi na našo naravo. V poročilu Impacts of air pollution on ecosystems in Europe  je bilo ugotovljeno, da dušik v zraku, ki se odlaga v ekosisteme, povečuje obremenitev (evtrofikacija), kar povzroča spremembe v strukturi in delovanju ekosistemov (spremembe rastlinskih vrst, ki lahko rastejo na nekem območju). 73 % ekosistemov v EU je leta 2022 presegalo kritične obremenitve za evtrofikacijo.

Poleg tega je bila približno tretjina evropskih kmetijskih zemljišč izpostavljena povišanim koncentracijam prizemnega ozona, določenega za zaščito vegetacije v skladu s predpisi EU. To je povzročilo škodo na pridelkih, manjši pridelek in gospodarske izgube, ocenjene na vsaj dve milijardi EUR. Ozon škoduje gozdovom in rastlinam, saj zmanjšuje hitrost rasti in pridelka ter vpliva na biotsko raznovrstnost.

Strategija na področju zunanjega zraka

Dolgoročni cilj EU je do leta 2050 je doseči raven kakovosti zraka, ki nima negativnih vplivov na zdravje ljudi in okolje. Strategija Slovenije za čist zrak temelji na treh stebrih:

• prvi steber predstavljajo standardi kakovosti zunanjega zraka, ki so določeni v direktivi o kakovosti zunanjega zraka za prizemni ozon, delce, dušikove okside, težke kovine, benzo(a)piren in druga onesnaževala. V primeru preseganj mejnih vrednosti je potrebno pripraviti načrte za kakovost zraka z ukrepi;
• drugi steber sestavljajo nacionalne obveznostizmanjšanja emisij, določene v direktivi o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka: žveplov dioksid (SO2), dušikove okside (NOx), amoniak (NH3), nemetanske hlapne organske spojine (NMVOC) in drobne delce (PM2,5). Pripraviti se morajo nacionalni programi nadzora nad onesnaževanjem zraka in sprejeti ukrepi za zmanjšanja emisij;
• tretji steber zajema emisijske standarde za ključne vire onesnaževanja, od emisij iz vozil (npr. emisijske stopnje EURO) do energetikeinindustrije. Ti standardi so na ravni EU določeni v področni zakonodaji.

Slovenija je nekatere od teh ukrepov v preteklih letih že sprejela (Operativni program nadzora nad onesnaževanjem zraka, Operativni program ohranjanja kakovosti zraka, Operativni program varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10). Tako država uresničuje ukrepe, ki si jih je zadala sama, občine pa predlagane ukrepe uresničujejo v skladu s svojimi pristojnostmi ter jih umeščajo v svoje programe in predpise.

Kaj lahko sami storite za čistejši zrak?

Zavedati se moramo, da smo ljudje tisti, ki moramo ukrepati za čisti zrak. Ker je neviden, se nam zdi, da onesnaženost ne obstaja razen tam, kjer je onesnaženost tako velika, da se prebivalstvo utaplja v dimu in megli in brez mask ni mogoče na prosto. Dejstvo je, da je zrak onesnažen preko zdravju škodljivih meja, kar dokazujejo meritve in število smrtnih primerov.

Kaj lahko sami storimo si preberite na spletni strani MOPE.

Viri:

• NIJZ: Zbornik povzetkov predstavitev 5. 9. 2024 in 29. 1. 2025
• Spletna stran EEA: https://www.eea.europa.eu/sl/highlights/vplivi-izpostavljenosti-onesnazenemu-zraku-na