Previdno ob začetku sezone čemaža (Allium ursinum)

Čemaž (Allium ursinum) začne poganjati že v začetku marca, nabiramo pa ga lahko vse do pozne pomladi. V Sloveniji je čemaž poznan tudi pod imeni: divji česen, medvedji česen, kačji lek, čremož, štrkavec… Hortikulturci in zeliščarji opozarjajo nabiralce, da zaradi podobnosti čemaža s šmarnico (Convallaria majalis), jesenskim podleskom (Colchicum autumnale) in Bela čmerika (Veratrum album) vsako leto prihaja do zastrupitev, žal tudi s smrtnim izidom.

Previdnost pri nabiranju divjih rastlin in upoštevanje Uredbe o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 110/04, 115/07, 36/09 in 15/14)

Pri nabiranju prosto živečih rastlinskih vrst za namene uporabe v kuhinji ali za namene zdravljenja, je zelo pomembna prepoznava prave (nestrupene) rastline. Na osnovno razlikovanje med temi tremi rastlinami na podlagi vonja (po česnu), se ne moremo zanesti, saj nam pri nabiranju prsti povzamejo prevladujoči vonj čemaža. Najbolje ga je nabirati pred obdobjem cvetenja, saj takrat listi vsebujejo največ zdravilnih učinkovin.  Po možnosti nabiramo čemaž okoli poldneva, ko izgine rosa ter zdrave in čvrste liste. Zavedajmo se, da smo v gozdu in v naravi nasploh gostje in da upoštevamo prepovedi in izjeme Uredbe o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (4. člen).

Povezava do Uredbe o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED3192

Čemaž (Allium ursinum)

Izvorna domovina čemaža je Kavkaz, centralna Azija in severni Iran. Divje rastoči čemaž se je udomačil tudi drugod po svetu, prav tako tudi v Sloveniji, kjer uspeva v svetlih, vlažnih in mešanih gozdovih. Najdemo ga tudi ob obronkih gozdov, potokih, izvirih in nasploh na vlažnih predelih. Čemaž spada v družino lukovk in je daljni sorodnik pora, česna, čebule in drobnjaka. Trajna rastlina, tipično zelene barve, zraste do 30 cm visoko. Podolgovata čebulica pod zemljo je obdana z prozornimi kožastimi ovoji. Iz čebulice izrašča do 25 cm visoko cvetno steblo, ki ima na vrhu bele zvezdaste cvetove, ki so združeni v socvetje. Cveteti začne  v aprilu in traja vse do junija. Iz cvetov se razvijejo krogličasti, zeleni plodovi, ki se med zorenjem posušijo, nato pa iz njih padejo manjša črna semena. Pritlični listi so široki od 2 do 5 cm in ločeno poganjajo iz tal. Mlado listje ima svetlo zeleno barvo, kasneje pa temno zeleno barvo. Užitni so vsi deli rastline: čebulice, listi, popki in cvetovi. Najbolj razširjena je uporaba mladih listov, ki vsebujejo številne zdravilne snovi: vitamin C, provitamin A, eterična olja, klorofil, minerale, flavonoide, kalij, mangan, cink in antibiotično učinkoviti alicin. Vsa rastlina ima močan vonj po česnu. Razmnožuje se s čebulicami, ki nastajajo v zemlji, in s črnim semenom, ki ga raznašajo mravlje in druge žuželke.

Jesenski podlesek (Colchicum autumnale)

Jesenski podlesek raste na vlažnih, hranljivih tleh in ga najdemo na travnikih, obrežjih in na gozdnih robovih, vse do 2000 m nadmorske višine. Spada v družino lijevk (Liliaceae). Poznamo ga tudi pod imenom cmerika, golobjak, divji luk, jesenski materničnik, jesenski žafran… Iz mesnatega gomolja, ki je obdan s suhimi rjavimi listi nožnic, jeseni požene eden ali več svetlo rožnato-vijoličastih cvetov. Cveti septembra, izjemoma spomladi. Spomladi poženejo listi, ki so dolgi do 40 cm, glavica pa je napihnjena in dolga do 6 cm. Razmnožuje se s semeni, ki so temnorjave barve in jih raznašajo mravlje ter druge žuželke. Na rastiščih se pogosto pojavlja skupaj s čemažem. Strupeni so vsi deli podleska, najbolj pa semena in gomolji. Le nekaj gramov zaužitih semen in 50 g svežih listov jesenskega podleska zadošča za smrten izid. Simptomi zastrupitve zaradi zaužitja jesenskega podleska se kažejo kot slabost, bolečine v trebuhu, bruhanje, driska, po dveh do treh dneh okvare na srcu, jetrih, ledvicah, trebušni slinavki in na pljučih ter kasneje tudi izpadanje las.

Šmarnica (Convallaria majalis)

Šmarnica uspeva v  listnatih, najpogosteje bukovih, hrastovih gozdovih, mešanih gozdovih, na bazičnih tleh, vse do 1900 m nadmorske višine. Poznamo jo tudi pod imenom solzica, devičica, gozdni zvonček, jurjevka, binkoštnica, dolinska lilija … Spada v družino lilijevk. V naravi lahko najdemo velike kolonije šmarnic, ki povsem prekrijejo gozdna tla. Iz podzemne korenike zraste od 10 do 20 cm visoko steblo, na vrhu z mnogocvetnim socvetjem, ki  ima 6 zraslih belih listov. Cveti od maja do junija. Običajno ima dva lista, ki sta ovalna in na koncu ošiljena ter dosežeta do 25 cm dolžine. Plodovi so v obliki rdečih, okroglih jagod. Tudi šmarnica se lahko na rastiščih pojavi skupaj z čemažem. Razmnožujejo se s korenikami in semeni. Strupeni so vsi deli rastline zaradi vsebnosti glikozidov. Je zelo strupena in vsebuje okoli 38 različnih srčnih strupov. V Sloveniji je zavarovana prosto živeča rastlinska vrsta (glej Uredbo). Šmarnica je tudi bela sorta vinske trte, značilna za Dolenjsko, Bizeljsko in Slovenj goriško vinorodno področje.

Simptomi zastrupitve zaradi zaužitja šmarnice se kažejo, kot pekoča bolečina v ustih, bruhanje, slabost, driska, omotica ali aritmija srca.

Bela čmerika (Veratrum album)

Bela čmerika je zelnata trajnica, ki raste na močvirnih in poplavnih logih ter vlažnih travnikih in intenzivnih pašnikih. Spada v družino čmerikovk (Melanthiaceae). Pokončno steblo, ki je pri dnu odebeljeno je gosto olistano, s široko suličastimi do jajčastimi listi, ki so rebrasti. Zraste od 50 do 150 cm višine. Cvetovi so umazano bele ali zelenkaste barve, nameščeni v gostocvetna, latasta socvetja. Cveti julija ali avgusta. V Sloveniji je pogosta tudi zelena čmerika. Kljub temu, da je njeno rastje povsem drugačno kot pri čemažu, prihaja do zamenjav. Strupena je cela rastlina. Simptomi zastrupitve zaradi zaužitju bele čmerike, pri kateri so strupeni vsi deli rastline, so bolečine v trebuhu, bruhanje, glavobol, meglen vid, znižan krvni tlak, aritmija srca, izguba glasu in zavesti.Zastrupitev je lahko tudi usodna.

Temeljne razlike med čemažem, jesenskim podleskom, šmarnico in belo čmeriko

Čemaž in šmarnica: Iz podzemne čebulice čemaža izraščata dva pritlična suličasta lista, pri šmarnici pa rasteta na steblu vsaj dva lista. Rastlini se razlikujeta tudi po cvetovih. Pri šmarnici so beli cvetovi v obliki zvončka nanizani vzdolž stebla eden za drugim. Pri čemažu pa najdemo na vrhu stebla razprostrt velik, snežno bel zvezdast cvet, ki je sestavljen iz majhnih cvetkov.

Čemaž in jesenski podlesek: Oba imata sicer podobne podolgovate liste, vendar ima čemaž le enega, podlesek pa jih ima več, in so oviti eden okoli drugega. So debelejši kot pri čemažu, ter izrazito rebrasti.

Čemaž in bela čmerika: Listi čemaža so suličaste oblike, z vzporednimi vzdolžnimi žilami. Njihova dolžina je odvisna od starosti rastline, okoli 25 cm višine in 5 cm širine. Z vsakim pecljem odtrgamo le list, ki izrašča iz peclja. Bela čmeriko ima rebraste liste ki izraščajo iz stebla.

V primeru zaznanih simptomov ali suma na zastrupitev s strupeno rastlino priporočamo čimprejšnji pregled pri zdravniku v urgentni ambulanti. Zaradi lažje identifikacije povzročitelja zastrupitve je priporočljivo rastlino ali dele zaužite rastline ustrezno shraniti in predložiti zdravniku! Priporočamo tudi, da se pred vsako uporabo prosto živečih rastlinskih vrst v zdravilne namene posvetujete s strokovnjakom ali zdravnikom, in se izognete morebitnim kontraindikacijam!

Pripravil: Borut Ambrožič, Hortikulturno društvo Maribor