2. AVGUST – LETOŠNJI SVETOVNI DAN OKOLJSKEGA DOLGA

Mreža Global Footprint Network vsako leto izračuna dan okoljskega dolga na podlagi podatkov o nacionalnem odtisu in biokapaciteti. Letos je tako po svetu dan okoljskega dolga 2. avgusta, v Sloveniji pa "na kredit narave" živimo že od 18. aprila. 
Na  okoljevarstveni organizaciji WWF Adria pojasnjujejo, da človeštvo v ozračje oddaja več ogljikovega dioksida, kot ga lahko absorbirajo naši oceani in gozdovi. Prav tako izčrpavamo staleže rib hitreje, kot jih je mogoče obnoviti, in posekamo gozdove, preden lahko ponovno zrastejo. Zato se dogajajo pojavi, ki smo jim letos priča - izjemno visoki vročinski valovi, neustavljivi gozdni požari, uničujoče poplave in dramatične suše.

Dan okoljskega dolga v drugih državah (vir: overshootday.org)

V zadnjih petih letih se je trend porabe virov sicer nekoliko umiril, a je težko reči, koliko je to posledica upočasnitve gospodarstva in koliko posledica prizadevanj za razogljičenje. Je pa zmanjševanje okoljskega dolga prepočasno. »Da bi dosegli cilj Medvladnega foruma ZN-a za podnebne spremembe IPCCR o zmanjšanju svetovnih emisij ogljika za 43 odstotkov do leta 2030 (v primerjavi z letom 2019), bi bilo treba v naslednjih sedmih letih vsako leto pomakniti dan okoljskega dolga za 19 dni,« dodajajo na WWF Adria.
»Lagodnost življenja je tesno povezana s tem, kako velik odtis puščamo v naravi.« - Lučka Kajfež Bogataj o dnevu okoljskega dolga 
»Tudi v Sloveniji potrebujemo bolj ambiciozne politike za prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo blaženje.« - Nagovor predsednice Republike Slovenije ob dnevu okoljskega dolga 2023

Viri:

• www.rtvslo.si
• www.footprintnetwork.org
• www.wwfadria.org
• www.predsednica-slo.si
• www.overshootday.org