Gnezdenje labodov v Mariboru

Uspešno labodje dvorjenje, pri katerem se samica in samec obrneta drug proti drugemu z naježenimi zgornjimi vratnimi peresi in kljunoma obrnjenima navzdol, tako da se s prsmi skoraj dotikata, včasih z dvignjenimi sekundarnimi letalnimi peresi in pri tem vzajemno obračata glavo, je spomladi poplačano z gnezdenjem. Samec poišče mesto za gnezdo, ki ga samica lahko sprejme ali pa tudi ne, tako da je včasih potrebnih več poskusov preden samica sprejme izbrano lokacijo. Gnezdo gradita oba spola. Pari lahko mesta gnezdenja in tudi sama gnezda ponovno uporabljajo vrsto let.

Gnezda laboda grbca se navadno nahajajo na lokacijah, ki ljudem oz. kopenskim plenilcem niso povsem enostavno dostopna. Gnezdenje ob/na pločnikih in utrjenih sprehajalnih poteh ter različnih betonskih strukturah v mestnih oz. pozidanih območjih je bilo v Sloveniji zabeleženo le na redkih mestih, med drugim na mariborskem Lentu (Strokovne podlage za ohranitev življenjskega prostora laboda grbca (Cygnus olor) na Dravi (Božič & Basle 2021) )

Ker smo Mariborčani labode sprejeli za svoje, je v okviru participativnega proračuna predlagana izvedba gnezdišč za labode. S predlagateljem smo stopili v stik in se dogovorili za izvedbo projekta. Skupaj z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) smo proučili možnosti glede gnezdenja. Uredili smo premične zaščitne ograjice iz naravnih materialov, ki bodo varovale labode v času gnezdenja. Ukrep je namenjen zaščiti gnezdečih parov in legel pred plenilci, motnjami s strani ljudi in drugimi grožnjami. Ne glede na veliko zaupljivost labodov v mestnih središčih gnezdečih osebkov do sprehajalcev je za uspešno gnezdenje pomembno, da samica med valjenjem ne zapušča gnezda nenačrtovano. Gre za kratkotrajni ukrep, vendar upamo, da se bodo v prihodnosti poiskale tudi sistemske oziroma trajne rešitve.

»Ne hrani me! Ohrani me.«

Ena izmed trajnih rešitev je povezana z prenehanjem oziroma zmanjšanjem hranjenja labodov s strani ljudi. Zato vse mimoidoče pozivamo, da labodov in drugih vodnih ptic ne vznemirjajo, se jim ne približujejo in jih ne hranijo. Živali si svojo najljubšo hrano poiščejo v naravi, kruh in ostala človeška hrana zanje niso ustrezni. Hranjenje s kruhom vpliva na dnevno dinamiko hranjenja, telesno stanje ptic in vedenje. Labodi pri tem prilagajajo vedenje intenzivnosti hranjenja, postanejo bolj agresivni, tekmujejo s predstavniki iste vrste in razvijejo novo vrsto vedenja – prosjačenje za kruh. Marsikdo ne ve, da je hranjenje prostoživečih živali na javnih površinah tudi prepovedano in kaznivo zato smo v okviru participativnega proračuna pristopili k kompaniji »Ne hrani me! Ohrani me.«. Kampanjo bodo v času gnezdenja labodov izvajali člani Društva študentov naravoslovja.

Kako poteka izdelava zaščitnih ograjic za gnezdenje labodov?

V sodelovanju s Srednjo lesarsko in gozdarsko šolo Maribor smo odstranili velike pajesne na območju Piramide in les uporabili za izdelavo ograjic. Veliki pajesen je invazivna drevesna vrsta, ki se hitro razrašča - v našem primeru med vinogradom na Piramidi. Les smo odstranili v okviru projekta ALPTREES, katerega cilj je razviti enotno strategijo za odgovorno ravnanje in upravljanje s tujerodnimi in invazivnimi tujerodnimi drevesnimi vrstami. Pri izdelavi in postavitvi ograjic smo pozorni, da lahko par (in kasneje tudi mladiči) neovirano prehaja iz gnezda do vodne površine in nazaj ter da je na/ob gnezdu dovolj prostora za oba partnerja. Namen ukrepa je zaščita gnezd oz. gnezdečih osebkov pred neposrednimi motnjami s strani ljudi in psmi, ki so potencialni plenilci legel.

Uspešnost gnezdenja labodov se povečuje trajanjem partnerske zveze para in starostjo ptic. Labodji pari za uspešno gnezdenje potrebujejo predvsem mir, zato se jim ne približujte in jih ne vznemirjajte.