S POLETNO VROČINO PRIHAJAJO TUDI KOMARJI

Čeprav nas poletja ne razvajajo več s prijetnimi temperaturami ampak pravo vročino, smo v tem času deležni še posebne nadloge: komarjev.

Komarji (culicidae) so dvokrilci s podolgovatim telesom, šestimi nogami, trupom, rilčkom in tipalkami. Samec živi precej manj 1-2 tedna, medtem ko samica lahko preživi tudi do tri mesece.

Idealen kraj za življenje komarjev je povezan z vodo, saj jo potrebuje za razmnoževanje pa tudi bližja so jim vlažna območja v tropskem podnebju. Redkeje jih najdemo tudi v hladnejših območjih. Na splošno jih je največ ob stoječi vodi kot so močvirja, mlake, ribniki, luže, jezera, ipd. Zato je pomembno, da iz okolice doma odstranimo vse posode, v katerih se lahko zadržuje stoječa voda. Že manjše stoječe vode kot posledica velike količine dežja so lahko mesto za razmnoževanje komarjev!

Ljudje komarje privabljamo z ogljikovim dioksidom v izdihanem zraku, vonjem in toploto. Domači komarji so »na delu« ob jutrih in večerih, tigrasti pa ves dan.

Po svetu živi več kot 3.500 vrst komarjev, v Sloveniji pa jih najdemo okoli 30. Najpogostejši rodovi so Culex (navadni komarji – do 8 mm), Aedes (med njimi tudi tigrasti komar - do 6 mm) in Anopheles (noge in krila s temnejšimi oznakami). Glej slike spodaj.

Komarji se prehranjujejo različno. Samci sesajo cvetni nektar in rastlinske sokove, medtem ko samice poleg nektarja potrebujejo kri toplokrvnih živali ali ljudi za razvoj jajčec. Pik komarja povzroči srbečico, ker ob vbodu v kožo vbrizga slino, ki preprečuje strjevanje krvi.

Razmnoževanje komarjev je tesno povezano z vodo. Samica odlaga jajčeca na stoječo vodo ali v njeno bližino in sicer tudi do 1.500 v svoji življenjski dobi. Iz jajčec se razvijejo ličinke, nato bube in nazadnje odrasli komarji. Ob ugodnih temperaturah se razvoj lahko zaključi že v enem do dveh tednih, zato se njihovo število poleti hitro povečuje.

Komarji niso le nadležni, temveč lahko prenašajo tudi različne bolezni. V tropskih in subtropskih območjih so pomembni prenašalci malarije, denge, rumene mrzlice, virusa Zika in virusa Zahodnega Nila. V Sloveniji je tveganje za prenos teh bolezni majhno, vendar se zaradi širjenja tigrastega komarja povečuje potreba po spremljanju njihove prisotnosti.

Najučinkovitejša zaščita pred komarji je preprečevanje njihovega razmnoževanja. Priporočljivo je odstranjevati stoječo vodo iz posod, sodov, podstavkov za rože in drugih mest, kjer se lahko razvijajo ličinke. Pri zaščiti pred piki pomagajo tudi mreže proti komarjem na oknih, nošenje svetlih oblačil z dolgimi rokavi ter uporaba repelentov, ki vsebujejo več kot 30% aktivne snovi, kot sta DEET ali ikaridin. V okolici doma lahko koristijo tudi ventilatorji, saj komarji težje letijo v močnejšem zračnem toku.

Ukrepi za preventivno ravnanje:

• okolico hiše imamo pospravljeno in naokoli nikoli ne puščamo nepokritih zalivalk za rože, veder, odprtih plastenk, avtomobilskih gum in drugih majhnih posod, saj ostanki vode predstavljajo idealno gojišče za razmnoževanje komarjev;
• ne pustimo, da se voda nabira na ponjavah in drugih platnih, ki se uporabljajo za prekrivanje;
•  več kot nekaj dni zunaj ne puščamo nepokritih napihljivih bazenov in drugih vodnih igrač;
• ne praznimo podstavkov za rože in drugih posod v kanalizacijske odtoke, temveč na zemljo ali zelenico;
• redno čistimo žlebove, sode in rezervoarje;
• na okna namestimo mrežo proti komarjem oziroma komarnike;
• posadimo rastline, ki naravno odganjajo komarje, kot npr. žajbelj, timijan, meta, melisa, bazilika;
• vzpostavimo ugodne življenjske pogoje za ptice, žuželke, pajke, močerade, kuščarje, žabe, ribe in netopirje, ki se prehranjujejo s komarji;
• nosimo svetla oblačila z dolgimi rokavi, ki pokrijejo čim večji del telesa;
• past za komarje (video) ki jo lahko naredimo sami; 
• uporabljajmo naravni repelent proti komarjem (eterična olja evkaliptusa, sivke, citronele, poprove mete, čajevca).

Čeprav so komarji pogosto nezaželeni, imajo v naravi tudi pomembno vlogo. Predstavljajo vir hrane za številne ptice, netopirje, ribe in druge živali ter sodelujejo pri opraševanju nekaterih rastlin. Kljub temu je zaradi njihovega vpliva na zdravje ljudi pomembno zmanjševati njihovo številčnost in se učinkovito zaščititi pred njihovimi piki.

Viri:
Ministrstvo za naravne vire in prostor, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Mestna občina Ljubljana