Vpliv kurjenja kresov na kvaliteto zraka

V slovarju slovenskega knjižnega jezika je zapisano, da je kres velik, nadzorovan zunanji ogenj, ki se prižge večer pred praznikom, navadno na vzpetini. Z njim so povezane mnoge ljudske šege in navade, ki se jih trudimo ohranjati tudi v današnjem času. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da kurjenje kresov ni samo prijeten kulturni in družabni dogodek, ampak vpliva tudi na kakovost zraka, predvsem na povišane koncentracije delcev PM₁₀, v zraku. Zrak, onesnažen z delci PM₁₀, ima pomemben vpliv na zdravje ljudi. Majhni delci prodrejo globoko v pljuča, kjer povzročajo vnetja, poslabšanja pri astmatičnih bolnikih, prav tako pa vplivajo na srce in ožilje ter druge organe. V času kresovanj so na merilnih mestih v Mariboru, kjer izvajamo meritve kakovosti zunanjega zraka, to je na Vrbanskem platoju in v Centru, izmerjene precej povišane koncentracije delcev PM₁₀ v zraku. V preteklih letih smo imeli v Mariboru preseženo število dovoljenih preseganj dnevne mejne vrednosti za delce PM₁₀, zato smo v letu 2013 sprejeli Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Maribor, kjer so zapisani številni ukrepi, s katerimi se trudimo izboljšati zrak v našem mestu. Dnevi s preseženo dnevno mejno vrednostjo so običajni za zimski čas, ko so aktivna kurišča. Z izvedbo kresovanj in ognjemetov se število preseganj še dodatno povečuje. Napisano besedilo je samo informacija, da bi v bodoče ob organizaciji takšnih dogodkov razmislili tudi o vplivu na zdravje nas vseh.