MEDNARODNI DAN SVETLOBE 16. 5. 2026

Novembra 2017 je UNESCO ustanovil Mednarodni dan svetlobe. Datum je bil izbran v spomin na delo fizika Theodorja Maimana, ki je 16. maja 1960 ustvaril prvi laserski žarek.

Svetloba je elektromagnetno sevanje (EMS) različnih valovnih dolžin. Enota za EMS je nanometer (nm). Ima številne lastnosti:
•    obnaša se kot valovanje in kot delci (fotoni), 
•    potuje zelo hitro - v vakuumu približno 300.000 km/s, 
•    omogoča vid, 
•    prenaša energijo, 
•    lahko se odbija, lomi, uklanja in absorbira.

Razvrščamo jo glede na spekter in vir. Osnovna je vidna bela svetloba, ki jo zazna človeško oko, medtem ko ostale vrste vključujejo ultravijolično (UV), infrardečo (IR) in rentgensko svetlobo.
Glavna delitev svetlobe glede na spekter je:
•    Vidna svetloba: barve, ki jih vidimo (od vijolične do rdeče).
•    Ultravijolična (UV) svetloba: nevidna, energijsko močnejša od vidne.
•    Infrardeča (IR) svetloba: nevidna, čutimo jo kot toploto.
•    Monokromatska (enobarvna): svetloba ene valovne dolžine.

               Vir slike: portal Porabimanj.info

in glede na vir:
•    Naravni viri: Sonce, zvezde, strela, ogenj.
•    Umetni viri: LED sijalke, žarnice z žarilno nitko, pametni viri, RGB svetila (napredne LED sijalke na osnovi treh barv: rdeče, zelene in modre).

Svetloba in optične tehnologije so danes prisotne na vseh področjih: optična vlakna za komunikacijo, v medicini laserji za natančne operacije, v elektroniki, fotovoltaični paneli v energetiki, različni senzorji in IR kamere in še veliko drugih. Ima določeno prednost, saj je hitra in zmogljiva, energetsko učinkovita, trajna in natančna. 
Uporaba sodobnih tehnologij na podlagi svetlobe so temelj moderne civilizacije, vendar ima tudi slabo lastnost: svetlobno onesnaženje. Slednje precej slabo vpliva na zdravje in se opazi kot:
•    žarenje neba nad mesti, ki ga lahko opazimo na desetine kilometrov daleč in nastane zaradi sipanja svetlobe nezasenčenih svetilk;
•    bleščanje - poslabšano vidno zaznavanje zaradi zaslepitve z močno svetlobo;
•    vsiljena svetloba, ki je najbolj moteče, ko ponoči sveti skozi okna v spalnice.

Slovenija ima glede uporabe svetlobnih teles predpisane omejitve, ki so določene v Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS, št. 81/07, 109/07, 62/10, 46/13 in 44/22 – ZVO-2).

Kaj lahko storimo?

• Zunanje svetilke naj bodo postavljene samo na mestih kjer je to potrebno, samo takrat, ko je to potrebno in z jakostjo, ki je potrebna! Pretiravanje z razsvetljavo ima številne negativne posledice za človeka in okolje. 
• Ulična razsvetljava naj bo zasenčena in naj sveti le navzdol na tla, kjer svetlobo potrebujemo! Nezasenčene ali slabo zasenčene svetilke imajo velike svetlobne izgube (svetijo v nebo), so energetsko potratne in onesnažujejo okolje.
• V nočnem času (po 23. uri) naj bodo osvetljeni le najpomembnejši kulturno-zgodovinski objekti. Če je le možno, objekte osvetljujemo od zgoraj navzdol. 
• Občani, ki imajo okoli hiš dekorativno razsvetljavo, naj poskrbijo, da bo snop svetlobe usmerjen proti tlom in uporabljena naj bo najšibkejša žarnica. V nočnih urah (po 23. uri) naj bo taka razsvetljava ugasnjena.
• Izberite tople barve, izbirajte žarnice s temperaturo barve pod 3000K (rumena ali topla bela svetloba).
• V večernem in nočnem času zatemnite zaslone na TV, urah, tablicah, računalnikih in tako zmanjšajte vpliv modre svetlobe.

Na Svetovni dan svetlobe se odvijajo številne prireditve, najbolj množična je Festival Svetlobna gverila, ki traja kar od 26. 5. do 20. 6. 2026. Poglejte si njihov program / 

Viri:
•    Svetlobna gverila 2026; 
•    Energap; Svetlobno onesnaževanje;
•    International Day of Light;
•    UNESCO; 
•    Društvo temno nebo Slovenije .

Maj, 2026