SVETOVNI DAN PODNEBNIH SPREMEMB - 15. maj

Podnebne spremembe so dolgoročne spremembe v temperaturah in vremenskih vzorcih na Zemlji. Povečane emisije toplogrednih plinov vplivajo na segrevanje ozračja in s tem na spremembe podnebja. Ti vzorci so se v preteklosti spreminjali naravno in relativno počasi (npr. ledene dobe), v današnjem času pa so te spremembe izjemno hitre, v kratkem obdobju. Vzrok je iskati v človekovi dejavnosti, saj jih v tem tempu opažamo od industrijske dobe naprej.
V tem času se je močno povečalo

• Sežiganje fosilnih goriv (premog, nafta, plin), kar sprošča ogromne količine ogljikovega dioksida;
• Krčenja gozdov, ki bi sicer absorbiralo odvečni ogljik iz ozračja;
• Industrija, kmetijstvo in živinoreja, ki sta vzrok za vse večje količine metana.

V Sloveniji največ emisij TGP povzroča promet, energetika, industrija in kmetijstvo in odpadki.

Podnebni podatki
Evropa se segreva hitreje od ostalega dela sveta. Če so se globalne temperature v letih od 2015 do 2024 glede na predindustrijsko dobo zvišale za 1,24°C do 1,28°C, so se v Evropi zvišale za 2,19°C do 2,26°C. Članice Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja so se zavezale omejiti temperature za največ 2°C, zato bo brez drastičnih zmanjšanj svetovnih emisij ta meja gotovo presežena pred letom 2050. Posledice so vidne po vsem svetu. Najtoplejše leto do sedaj je bilo 2024.

Toplota oceanov je dosegla nove rekordne vrednosti, zato smo imeli več ekstremnih pojavov neviht, obseg ledu na obeh polih pa je blizu rekordno nizkih vrednosti. Enako se pričakuje tudi za leto 2026, kjer se vsem tem pojavom pridružuje še El Niño.

Evropske povprečne temperature (2m nad površjem)
Vir slike: Evropska okoljska agencija (EEA)

Slovenija se segreva še nekoliko hitreje od svetovnega povprečja, zato moramo biti še posebej pozorni na zdravje prebivalcev (v mestih toplotni otoki).

 Vir slike: Demokracija, 10. 8. 2020

Kako naprej?
Glede na dejstvo, da je človek tisti, ki pospešuje podnebne spremembe, je nujno, da je človek tudi tisti, ki dovolj hitro ukrepa. Rezultati niso odvisni samo od ukrepov gospodarstva ampak tudi od vsakega posameznika. Pomembno je ravnanje v vsakdanjem življenju. Že majhna dejanja lahko veliko pripomorejo za zmanjšanje izpustov:

• Zmanjšajmo porabo energije - kjer se le da, uporabimo varčne gospodinjske aparate, svetila in druge naprave, ugasnimo jih, ko niso v uporabi;
• Uporabljajmo javni potniški promet  ter kolo in s tem zmanjšajmo uporabo lastnih avtomobilov;
• Razmislimo o obnovljivih virih, uporabimo subvencije;
• Sadimo drevesa, grmičevje in druge manjše nasade, ohranjajmo in nadomeščajmo gozdove. Dajmo zeleni infrastrukturi dovolj prostora v urbanih naseljih, izkoristimo neurejena in degradirana zemljišča za nasade.
• Sistematično zmanjšujmo odpadke s tem, da uporabimo embalažo za večkratno uporabo, recikliranje, dajmo izdelkom drugo življenje. Uporabljajmo naravne materiale in ekološko pridelano hrano, ohranjajmo naravo čisto!

Več o podnebnih spremembah, vzrokih, posledicah in ukrepih lahko preberete na spletni strani Evropske agencije za okolje .

Maribor, maj 2026