Ponovno razsaja ptičja gripa

Letošnjo zimo smo v Sloveniji ponovno zaznali več primerov prostoživečih ptic, okuženih z virusom aviarne influence oz. ptičje gripe. Več primerov je bilo zaznanih tudi v drugih evropskih državah in drugod po svetu.

Aviarna influenca, znana tudi kot ptičja gripa, je virusna bolezen, ki lahko prizadene vse vrste ptic, tako prostoživeče kot gojene. Bolezen se med pticami prenaša kapljično, z medsebojnimi stiki med pticami, preko njihovih izločkov in preko okužene krme. Prenos je možen tudi z obutvijo in opremo, ki je bila v stiku z okuženim materialom.

Aviarno influenco (AI) povzročajo virusi influence tipa A. Do sedaj je poznanih 18 podtipov H (H1–H18) in 11 podtipov N (N1–N11). Pri pticah se okužba z virusom AI pojavi v dveh oblikah – kot visoko patogena aviarna influenca (HPAI), za katero je značilna visoka obolevnost in smrtnost ali kot nizko patogena aviarna influenca (LPAI), pri kateri se pojavijo blagi klinični znaki, smrtnost je nizka, bolezen pa lahko mine tudi neopažena.

Posebno pozornost je pritegnila visoko patogena aviarna influenca (HPAI) podtipa H5N1. To je bolezen perutnine, ki se razvije iz milejše oblike (LPAI), ki je pri prostoživečih pticah normalno prisotna že desetletja. V zadnjih nekaj letih smo bili priča večjim izbruhom H5N1, ki je povzročila veliko smrtnost med perutnino in celo nekaj smrti ljudi, ki so bili v stiku z njo. Do sedaj so bili potrjeni le zelo redki posamezni primeri okužbe človeka zaradi neposrednega stika s prostoživečo ptico.

Aviarna influenca ne predstavlja resne grožnje za zdravje ljudi, vendar previdnost ni odveč, saj se virusi influence zelo hitro spreminjajo.

Aviarna influenca nima večjega negativnega vpliva na populacije prostoživečih ptic, saj so primeri večjih izbruhov v naravi redki. Prostoživeče ptice se z visoko patogeno aviarno influenco H5N1 pogosto okužijo zaradi stika s perutnino.

Za okužbo so še posebej dovzetne vodne ptice, saj se zaradi izgube mokrišč zbirajo v večjem številu na redkih preostalih mokriščih, kar lahko povzroči hiter prenos virusa na večje število ptic. Zaradi plenjenja in konzumacije okuženega plena so za okužbo bolj dovzetne tudi ujede in nekateri oportunisti, kot so vrane in vrabci, ki imajo široko razširjenost.

Dolgo smo ljudje zelo veliko odgovornost za širjenje HPAI pripisovali pticam selivkam, vendar temu ni tako. Veliko pomembnejšo vlogo pri globalnem širjenju bolezni ima trgovina s perutnino in perutninskimi izdelki, trgovina z eksotičnimi pticami in potovanje ljudi, saj se virus lahko prenaša tudi z obutvijo in obleko. Pri tem je pomembno izpostaviti tudi ilegalno trgovino z eksotičnimi pticami, saj je nenadzorovana in se lahko HPAI zato hitreje razširi.

Za omejitev širjenja virusa aviarne influence je treba upoštevati ukrepe, ki jih je določila Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

V primeru, da najdete poginjene prostoživeče vodne ptice ali opazite množični pogin ptic pokličite Center za obveščanje (112), kjer vas bodo usmerili na dežurnega veterinarja pristojnega Območnega urada Veterinarske uprave RS in s tem omogočite čim hitrejšo ugotovitev vzroka pogina ptic.

Vir: www.ptice.si