UV INDEKS

Ultravijolično (UV) sevanje je del sevanja, ki ga poleg vidne svetlobe in toplote oddaja Sonce. Sonce ima poleg koristnih učinkov tudi škodljive učinke na zdravje ljudi. Prekomerno izpostavljanje UV žarkom lahko povzroči akutne in kronične škodljive učinke na koži, očeh, imunskem sistemu. Značilnost tovrstnega sevanja je, da ga ne vidimo in občutimo, zato je lahko še toliko bolj nevarno za zdravje.

UV žarki so:

• dolgovalovni (UVA), ki povzročajo porjavelost kože,
• srednjevalovni (UVB), ki se večino vpijejo v višjih plasteh ozračja, manjši del doseže tla in
• kratkovalovni (UVC), ki se popolnoma vpijejo že v zgornjih plasteh ozračja in nas ne dosežejo.

Moč oziroma količino UV žarkov na določenem mestu, ob določenem času, merimo z UV indeksom. Ta je odvisen od letnega časa (najvišje vrednosti poleti), ure v dnevu (poletje, sončno vreme), nadmorske višine (višje vrednosti na višjih legah) in odbojnosti (sneg, voda, pesek,..). Pred nevarnim delom sevanja UV žarkov nas varuje ozonska plast v stratosferi (10-50 km), zato je pomembno, da se koncentracije ozona v tem območju ne zmanjšujejo.

Vir slike: spletna stran NIJZ

Za stopnji sevanja primerno zaščito je pomembno obveščanje o višini UV indeksa, zato se informacije posredujejo v sklopu biovremenskih napovedi ARSO. Namen napovedovanja je boljša zaščita ljudi pred prevelikim izpostavljanjem sončnim žarkom, saj lahko povzroča poškodbe oči, staranje kože in kožnega raka.

Najvišje vrednosti UV sevanja so običajno poleti ob sončnem vremenu, med 10. in 16. uro. Pri ekstremno visoki stopnji  indeksa (11+) normalno  občutljiva koža brez zaščite pordi prej kot v pol ure, občutljiva pa prej kot v 15. minutah.

Zmerno izpostavljanje UV žarkom ima tudi pozitivne učinke, saj sodelujejo pri tvorbi D vitamina, ki ga telo potrebuje za presnovo kalcija in rast kosti. Ugodno vpliva na razpoloženje (vzpodbuja nastajanje serotonina in s tem preprečevanje depresije), delovanje imunskega sistema in splošno počutje z več energije čez dan in spanja ponoči. Za pozitivne učinke zadošča že 10-15 minut sonca dnevno.

Pretirano izpostavljanje soncu ima za zdravje negativne učinke, škoduje predvsem koži, očem in oslabi imunski sistem. Pospešuje slepoto, prezgodnje staranje kože (fotostaranje) in vpliva na kožne poškodbe in spremembe, ki lahko privedejo do kožnega raka (melanom).

Vir slike: spletna stran NIJZ

Posebej pomembno je, da z izvajanjem samozaščitnih ukrepov lahko škodljive učinke sončnih žarkov omilimo, če že ne popolnoma preprečimo.

Več o UV indeksu, zdravju in zaščitnih ukrepih lahko preberemo v publikaciji Ultravijolično sevanje in zdravje.

UV indeks za Maribor lahko preverite TUKAJ.

Viri: spletna stran NIJZ, ARSO