OGREVANJE PROSTOROV SE ŽE ODRAŽA NA KAKOVOSTI ZUNANJEGA ZRAKA

Segrevanje podnebja, ki se v poletnem času kaže z vse višjimi temperaturami se je raztegnilo tudi v jesen. Samo nekaj hladnih juter in dokaj visoke dnevne temperature za ta letni čas, omogočajo manjšo potrebo po ogrevanju prostorov. Tako se resna kurilna sezona pravzaprav še sploh ni začela, a je kljub temu mogoče opaziti višje koncentracije prašnih delcev v zraku; ti so posledica kurjenja. Na digramu iz merilne postaje na Krekovi/Trševi vidimo, kako se koncentracije delcev PM2,5 povišajo predvsem v  jutranjem in večernem času, ko si privoščimo malo več toplote, kot jo trenutno ponuja okolje.

Ob tem bi želeli ponovno poudariti odvisnost koncentracij prašnih delcev v zraku od vrste peči in goriva, pravilnega vdrževanja kurilne naprave in načina kurjenja ( Pravilno kurjenje  https://www.energap.si/application/files/8715/6279/8260/Pravilno_kurjenje_z_drvmi.pdf ). Zavedati se moramo, da z onesnaževanjem zraka škodujemo sebi in celotni okolici, in da so poleg nas samih še drugi onesnaževalci, ki prispevajo k celokupnemu onesnaženju zraka (industrija, promet).  Ker na onesnaženje zraka dokazano vpliva ogrevanje prostorov oziroma kurjenje lesne biomase, smo prvi odgovorni, da upoštevamo priporočila za varno in neškodljivo kurjenje!

Nova Direktiva o kakovosti zunanjega zraka

Kakovost zraka še vedno predstavlja eno najresnejših okoljskih groženj za zdravje prebivalcev Evropske unije, kljub napredku pri zmanjšanju emisij v zadnjih desetletjih. Po ocenah Evropske agencije za okolje (EEA) je bila v letu 2021 kronična izpostavljenost drobnim delcem (PM 2,5) odgovorna za približno 253.000 prezgodnjih smrti v Evropi, izpostavljenost dušikovemu dioksidu (NO₂) za dodatnih 52.000 smrti, medtem ko je izpostavljenost ozonu (O₃) povzročila približno 22.000 akutnih smrti. Ti podatki poudarjajo nujnost nadaljnjih ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka, da bi zmanjšali škodljive vplive na zdravje ljudi.

Nova Direktiva o kakovosti zunanjega zraka, ki jo EU obravnava v okviru svojih okoljskih politik, vključuje znižanje dovoljenih mejnih vrednosti za onesnaževalce, kot so delci PM 2,5 in dušikov dioksid (NO₂), v skladu s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) iz leta 2021. WHO je takrat priporočila, da se letna mejna vrednost za PM 2,5 zniža na 5 µg/m³ (sedaj 25 µg/m³) , saj raziskave kažejo, da že zelo nizke koncentracije teh delcev škodujejo zdravju.

Vir: lasten, Inštitut za zdravje in okolje