Vpliv iztrebkov hišnih ljubljenčkov na okolje

Zmotno je razmišljanje, da s puščanjem iztrebkov naših ljubljenčkov pripomoremo h gnojenju zelenih površin. Živalska gnojila, ki jih dodajamo zemlji, da zagotovimo zadostne količine hranilnih snovi, so namreč od rastlinojedih živali in vsebujejo povsem druge sestavine. Iztrebki mesojedih živali, kot so psi in mačke, pa na rast rastlin zaradi prevelike količine hranil kot tudi visoke vsebnosti patogenih bakterij, nimajo dobrega učinka. Preko pasjih iztrebkov se tako lahko prenašajo okužbe z raznimi bakterijami (npr. E. Colli) in paraziti (npr. pasje gliste), ki so lahko še posebej nevarni za manjše otroke, ki se lahko okužijo ob igranju na travniku, na trati v parku ali na otroškem igrišču. Prav tako pa se preko iztrebkov v tla izločajo ostanki zdravil, ki jih zaradi bolezni uživajo hišni ljubljenčki.

V raziskavi, ki so jo pred kratkim izvedli na Univerzi Ghent v Belgiji, so ugotovili, da psi s svojimi izločki na dnevnih sprehodih letno izločijo približno 11 kilogramov dušika na hektar in pet kilogramov fosforja, kar je primerljivo s stopnjo onesnaženja, ki ga povzročajo kmetijstvo, industrija in prometne površine. Večina naravnih ekosistemov vsebuje nizko raven dušika, pretiran vnos zato zmanjšuje biotsko raznovrstnost, saj omogoča rast le nekaterim rastlinam. To pa posledično odganja tudi divje živali, ki zaradi zatiranja določenega rastlinja nimajo več hrane. Prav zaradi tega  iztrebkov ni dovoljeno odlagati med biološke odpadke, saj so le ti večinoma namenjeni za pripravo komposta, vsebnost mačjih in pasjih iztrebkov v njih pa je moteča.

(Foto: pixabay.com)

Zakonske obveznosti lastnikov oz. skrbnikov psov

V skladu z Zakonom o zaščiti živali mora lastnik oz. skrbnik psa na javnem mestu zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu, v nasprotnem primeru se zaračuna globa v višini 200 evrov.

V skladu z Odlokom o zelenih površinah na območju Mestne občine Maribor je prepovedano voditi pse na območje javnih otroških igrišč, razen če gre za službene pse ali pse, ki pomagajo invalidnim osebam, v nasprotnem primeru se zaračuna globa v višini 62,59 evrov.

Prav tako je po omenjenem Odloku lastnik ali vodnik psa dolžan za psom počistiti pasje iztrebke na javnih zelenih površinah v Mestni občini Maribor in uporabljati označene koše oz. posode za mešane komunalne odpadke. V nasprotnem primeru se mu zaračuna globa v višini 62,59 evrov. 

Zaradi zgoraj zapisanih dejstev apeliramo na lastnike psov, da za svojimi ljubljenčki dosledno pobirajo iztrebke. Predvsem je puščanje iztrebkov izredno problematično na ožjem vodovarstvenem območju na Vrbanskem platoju, ki predstavlja najpomembnejši vodni vir pitne vode za Maribor in širšo regijo. Na tem mestu se načrpa več kot polovica pitne vode v regiji, in sicer za približno 160.000 prebivalcev. Večja količina iztrebkov, ki jo opažamo v zadnjem času, lahko povzroči onesnaženje podzemne vode na tem območju, kar lahko privede do kontaminacije vodnega vira in je hkrati lahko nevarno za naše zdravje.