Evropski zeleni dogovor

Komisija je 17. novembra sprejela tri nove pobude, ki so potrebne za uresničitev evropskega zelenega dogovora. V njih predlaga nova pravila za omejitev krčenja gozdov, ki ga povzroča EU, in nova pravila za olajšanje pošiljanja odpadkov znotraj EU. Tako želi spodbuditi krožno gospodarstvo ter preprečiti izvažanje nezakonitih odpadkov in izzivov, povezanih z odpadki, v tretje države. Komisija je predstavila tudi novo strategijo za tla, na podlagi katere naj bi bila do leta 2050 vsa evropska tla obnovljena, odporna in ustrezno zavarovana. Komisija z današnjimi predlogi predstavlja orodja za prehod na krožno gospodarstvo, varstvo narave in dvig okoljskih standardov v Evropski uniji in po svetu.

Predlaga tudi novo uredbo za omejitev krčenja in degradacije gozdov, ki ju povzroča EU. Samo v obdobju od leta 1990 do leta 2020 smo izgubili 420 milijonov hektarov gozdov po svetu, kar je območje, večje od Evropske unije. Predlagana nova pravila bi zagotovila, da proizvodi, ki jih državljani EU kupujejo, uporabljajo in porabljajo na trgu EU, ne prispevajo h krčenju in degradaciji gozdov po svetu. Glavni razlog za te procese je širjenje kmetijstva, ki je povezano z določenimi vrstami blaga – sojo, govedino, palmovim oljem, lesom, kakavom in kavo – ter nekaterimi iz njih pridobljenimi proizvodi.

Uredba določa pravila o obvezni potrebni skrbnosti za podjetja, ki želijo to blago dati na trg EU. Njen namen je zagotoviti, da bo v EU dovoljeno tržiti zgolj proizvode, ki so zakoniti in ne povzročajo krčenja gozdov. Komisija bo uporabila sistem primerjalne analize, s katerim bo ocenila države in njihovo stopnjo tveganja za krčenje in degradacijo gozdov zaradi blaga, zajetega v uredbi.

Komisija bo okrepila dialog z drugimi državami, ki so velike potrošnice, in sodelovala v večstranskih prizadevanjih. Nova pravila naj bi s spodbujanjem potrošnje proizvodov, ki ne povzročajo krčenja gozdov, ter zmanjšanjem vpliva EU na krčenje in degradacijo gozdov po svetu tudi zmanjšala emisije toplogrednih plinov in izgubo biotske raznovrstnosti. Poleg tega bo preprečevanje krčenja in degradacije gozdov pozitivno vplivalo na lokalne skupnosti, vključno z najranljivejšimi ljudstvi, kot so domorodna ljudstva, ki so močno odvisna od gozdnih ekosistemov.

Z revidirano uredbo o pošiljkah odpadkov Komisija uresničuje cilje glede krožnega gospodarstva in ničelne stopnje onesnaževanja. Predlaga strožja pravila o izvozu odpadkov, učinkovitejši sistem kroženja odpadkov kot vira in odločne ukrepe za boj proti nedovoljeni trgovini z odpadki. Izvoz odpadkov v države, ki niso članice OECD, bo omejen in dovoljen le, če so tretje države pripravljene sprejeti določene vrste odpadkov in lahko zagotovijo trajnostno ravnanje z njimi. Pošiljanje odpadkov v države OECD se bo spremljalo, če bo povzročalo resne okoljske probleme v namembni državi, pa se bo lahko ustavilo. V skladu s predlogom bi morala vsa podjetja EU, ki izvažajo odpadke v države zunaj Unije, zagotoviti, da se v obratih, ki sprejemajo njihove odpadke, izvede neodvisna revizija, pri čemer bi morali ti obrati dokazati, da z odpadki ravnajo na okolju prijazen način.

Znotraj EU Komisija predlaga znatno poenostavitev uveljavljenih postopkov, da bi odpadki lažje ponovno vstopili v krožno gospodarstvo, ne da bi se znižala potrebna raven nadzora. To bo prispevalo k zmanjšanju odvisnosti EU od primarnih surovin ter podprlo inovacije in razogljičenje industrije EU, da bomo lahko dosegli podnebne cilje EU. Z novimi pravili bo to področje tudi prilagojeno na digitalno dobo, saj uvajajo elektronsko izmenjavo dokumentacije.

Uredba o pošiljkah odpadkov dodatno krepi ukrepe za boj proti nedovoljeni trgovini z odpadki. Ta je med najresnejšimi kaznivimi dejanji zoper okolje, saj lahko nezakonite pošiljke predstavljajo do 30 % pošiljk odpadkov, njihova vrednost pa znaša do 9,5 milijarde evrov na leto. Za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti sistema izvrševanja bo med drugim ustanovljena izvršna skupina EU za pošiljke odpadkov, Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) bo pooblaščen za pomoč državam članicam EU pri nadnacionalnih preiskavah nedovoljene trgovine z odpadki, uvedena pa bodo tudi strožja pravila o upravnih sankcijah.

Komisija je predstavila tudi novo strategijo EU za tla, ki je pomemben rezultat evropskega zelenega dogovora in strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 za reševanje krize zaradi podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti. Zdrava tla so predpogoj za 95 % hrane, ki jo zaužijemo. Poleg tega gostijo več kot 25 % biotske raznovrstnosti na svetu in so največje kopensko skladišče ogljika na planetu. Toda 70 % tal v EU ni v dobrem stanju. Strategija določa okvir s konkretnimi ukrepi za varstvo, obnovo in trajnostno rabo tal ter predlaga sklop prostovoljnih in pravno zavezujočih ukrepov. Njen cilj je povečati vsebnost ogljika v kmetijskih zemljiščih, preprečiti dezertifikacijo, obnoviti degradirana zemljišča in tla ter zagotoviti, da bodo do leta 2050 vsi ekosistemi tal v dobrem stanju.

Strategija poziva k zagotavljanju enake ravni varstva tal kot za vodo, morsko okolje in zrak v EU. To bo omogočil predlog za novo zakonodajo o zdravju tal, ki naj bi bil po oceni učinka in širokem posvetovanju z deležniki in državami članicami predstavljen do leta 2023. Strategija poleg tega mobilizira potrebno družbeno udejstvovanje, finančne vire in izmenjavo znanja ter spodbuja trajnostne prakse in spremljanje upravljanja tal, s čimer podpira prizadevanja EU za globalno ukrepanje v zvezi s tlemi.

Vir: ec.europa.eu