Prižgimo letos svečo manj
sreda, 19. 10. 2016 | Okolje
Slovenci spadamo med največje porabnike nagrobnih sveč v Evropi. Letno iz njih nastane več kot 4.000 ton odpadkov.
POLITIKA RAVNANJA Z ODPADKI
Prvi cilj vsake politike ravnanja z odpadki je zmanjšanje škodljivih vplivov nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi na zdravje ljudi in okolje. Na prvem mestu v hierarhiji ravnanja z odpadki je preprečevanje nastajanja odpadkov (vključno s ponovno uporabo), šele na drugem je recikliranje odpadkov, temu sledijo drugi postopki predelave odpadkov (npr. energetska predelava) in prav na zadnjem mestu je odstranjevanje odpadkov, saj je odlaganje najmanj zaželeno.
Uporaba te hierarhije naj bi pripomogla k doseganju enega glavnih ciljev Direktive o odpadkih - da se EU približa družbi, ki se poskuša izogibati nastajanju odpadkov, le te pa uporablja kot vir.
ODPADNE NAGROBNE SVEČE
Vsak Slovenec odnese na grobove v povprečju več kot 12 nagrobnih sveč na leto, od tega polovico 1. novembra, na dan spomina na mrtve. Slovenski proizvajalci, pridobitelji in uvozniki dajo na leto v promet približno 10.000 ton (25 milijonov kosov) nagrobnih sveč, iz katerih nastane več kot 4.000 ton odpadkov.
Klasične nagrobne sveče niso nevaren odpadek, vendar njihovo odstranjevanje lahko povzroča škodljive vplive na okolje. Recikliranje odpadnih materialov iz nagrobnih sveč namreč prispeva k ohranjanju naravnih virov in preprečevanju emisij v okolje zaradi nevarnih snovi, ki nastajajo pri razpadanju ali sežiganju PVC, ki je pri nas največkrat uporabljen material za izdelavo ohišij nagrobnih sveč.
Da bi zagotovili ločeno zbiranje odpadkov, ki nastanejo pri gorenju nagrobnih sveč, ter preusmerili bistvo od odlaganja k recikliranju in drugim načinom predelave, je Vlada RS leta 2008 sprejela Uredbo o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami (Uradni list RS, št. 78/08), ki določa pravila ravnanja s temi odpadki.
ALTERNATIVA KLASIČNIM NAGROBNIM SVEČAM
Poleg najpogosteje uporabljenih plastičnih sveč so že nekaj časa na tržišču tudi sveče iz obstojnejših in okolju prijaznejših materialov od plastike, denimo iz stekla ali papirja. V teh je možno polnila menjavati, kar pomeni, da z njihovo uporabo nastane manj odpadnih materialov. Drugo možnost predstavljajo električne ali oljne sveče, ki so prav tako bolj obstojne, le občasno je treba menjati vložke. Tudi pri elektronskih svečah se zastavlja vprašanje pravilnega ravnanja z odpadki, v oči bode tudi svetlobno onesnaževanje, ki ga tako elektronske kot navadne nagrobne sveče lahko povzročajo.
Preprečevanje in zmanjševanje količin odpadkov je naša prednostna naloga, ki pa ni lahka, saj zahteva spremembo razmišljanja in navad. Začnemo lahko tako, da letos prižgemo kakšno svečo manj ter tako prispevamo k čistejšemu zraku in zmanjšanju količine odpadkov. Že nekaj let pa lahko na spletni strani svecamanj.si prižgemo virtualno svečko.
VIRI: