Zaščita belega topola

Skrbnik zavarovanega belega topola in domačin KS Malečnik - Ruprerče gospod Oskar Neuvirt nas je obvestili, da je bilo v silnem neurju z obilnimi padavinami in močnim vetrom, ki se je razbesnelo v ponedeljek 20. junija poškodovano drevo beli topol, ki je z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti območja  MOM zavarovano kot drevesna naravna znamenitost (MUV št.17/1992).

Mogočen, dvovrhati beli topol, z obsegom 745 centimetrov (izmerjenim leta 2017), ki raste tik ob cesti Malečnik-Duplek je imel po neurju na spodnji rogovili viden razpok debla, ki je segal vse do tal. Ob terenskem ogledu so bile s strani arboristke Tanje Grmovšek podane usmeritve glede ukrepanja za ohranitev izjemnega drevesa ter za zagotavljanje varnosti, saj drevo raste tik ob cestišču in je velika nevarnost, da se zruši na cestišče.

V četrtek 30 junija je MOM poskrbela za zaščito zavarovanega drevesa, operativno akcijo je izpeljala SSVO ob soglasju ZRSVN in izvedla urgentna zaščitna dela z namestitvijo enojne vrvne povezave med glavnima vrhovoma. V nadaljevanju je potrebno izvesti še vijačenje obeh debel nad spodnjo rogovilo z razpoko.  Na tak način se bo zavarovalo drevo in poskrbelo za varnost ljudi in okolice.

Za varovanje zavarovanega belega topola je izjemnega pomena ohranjanje celotnega sestoja sosednjih dreves zahodno in vzhodno od belega topola, ki opravljajo funkcijo varovanja belega topola. Omenjenih dreves in tudi grmovnic ni dovoljeno redčiti oz. izsekavati, saj se s tem povečuje vpliv vetra na krošnje. V kolikor bi bile izražene potrebe po posegih na omenjenih sosednjih drevesih, je potrebno zanje pridobiti soglasje pristojnega Zavoda RS za varstvo narave.

Foto: SSVO

Drevo

Mogočno stoji, kak meter kraj poti,

ko peš smo hodili, smo ga vsi opazili,

sedaj vsi nekam hitimo, brezglavo drvimo,

mogočno drevo pa opazi le zvedavo oko.

Kaj naj storim, da vidno bo spet ?

Kaj naj storim, da malo ustavim ta svet ?

Drevo to namesto mene stori,

pod njim obleže velike veje tri.

So rekli, »za našo varnost gre,

se lahko še celo drevo podre.«

Pa naš beli topol se ni kar tako dal,

čeprav brez debelih treh vej je ostal.

Zdaj je tu pred nami mogočen, visok,

pod  njim se ustavi pohodnik, skupina otrok.

Povem jim, da ko pade zadnje drevo,

tudi nas na tem svetu ne bo !

Oskar Neuvirt