V Glasgowu dosegli "kompromisni" dogovor o omejitvi globalnega segrevanja

Predsedujoči konferenci Alok Sharma je s solznimi očmi razglasil, da se je COP26 končal z dogovorom več kot 200 držav. Dogovor je bil sklenjen kljub posredovanju Kitajske in Indije v zadnjem hipu z željo, da bi dosegli ohlapnejše zaveze glede uporabe fosilnih goriv.

Končno besedilo poziva k odpravi neučinkovitih subvencij za fosilna goriva, države pa naj do konca prihodnjega leta okrepijo svoje cilje za zmanjšanje emisij do leta 2030, da bi omejile nevarno segrevanje ozračja.

Po nasprotovanju bogatih držav na čelu z ZDA in EU-jem pa v besedilu ni nobene omembe nekakšnega posebnega finančnega instrumenta za škodo, ki so jo podnebne spremembe že povzročile v državah v razvoju. Namesto tega je le obljuba prihodnjega "dialoga" o tej temi.

"Za nekatere sta izguba in škoda lahko začetek pogovora in dialoga. Za nas pa je to vprašanje preživetja," je opozorila maldivijska ministrica za okolje Shauna Aminath.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je dejal, da dogovor ne izpolnjuje zahtev znanosti za to, da bi omejili globalno segrevanje na še sprejemljivih 1,5 stopinje Celzija. Označil ga je za "kompromis, ki odraža interese, protislovja in stanje politične volje v današnjem svetu". "Gre za pomemben korak, a ni dovolj. Čas je, da preklopimo v način za nujne primere," je zapisal na Twitterju. Znova je pozval h koncu uporabe premoga in subvencioniranja uporabe fosilnih goriv. "Ogljiku je treba določiti ceno," je poudaril.

Hkrati se je zavzel za zaščito ranljivih skupnosti pred posledicami podnebnih sprememb in za finančno pomoč državam v razvoju, za kar bi bilo potrebnih sto milijard ameriških dolarjev. "Teh ciljev na tej konferenci nismo dosegli, a imamo nekaj gradnikov za napredek," je dejal.

Laurence Tubiana, arhitektka pariškega podnebnega sporazuma, pa je dejala, da "konferenca ni zagotovila takojšnje pomoči ljudem, ki zdaj trpijo".

Delegati v Glasgowu so pogajanja začeli z namenom določiti izvajanje pariškega sporazuma o podnebnih spremembah iz leta 2015, po katerem naj bi pogodbenice globalno segrevanje omejile na precej pod dve stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko ravnjo in si prizadevale za njegovo omejitev na 1,5 stopinje Celzija. Njihov cilj je bil tudi zagotoviti ustrezno financiranje za države, ki so zaradi podnebnih sprememb najbolj ogrožene.

Več na rtvslo.si