15. maj - SVETOVNI DAN PODNEBNIH SPREMEMB
sreda, 15. 05. 2024 | Okolje
Lokalno je potrebno vse več pozornosti usmeriti v prilagojeno prostorsko načrtovanje. Pred družbo je tudi novi izziv - kako se soočiti s stresom zaradi podnebnih sprememb.
V zadnjih nekaj letih se na globalni in nacionalni ravni družba pri doseganju zastavljenih podnebnih ciljev sooča z velikimi izzivi, temu sledi tudi zakonodaja. Aktivnosti in projekti v vseh pomembnih sektorjih se intenzivirajo (tako za blaženje podnebnih sprememb kot prilagajanja na njih) in vsi so usmerjeni v skupni cilj, da do leta 2050 postanemo podnebno nevtralna družba.
Primeri dobre prakse predvsem na področju energetike in trajnostne mobilnosti gredo v velike razsežnosti: gradijo se velike sončne elektrarne v Evropi (pri tem se izkoriščajo tudi vodne in kmetijske površine), Evropska komisija je pripravila sveženj novih finančnih spodbud za domačo proizvodnjo obnovljivega vodika, e-mobilnost je v razmahu, idr.
Ali statistični podatki že kažejo kakšen napredek kot posledico vseh dosedanjih ukrepov? Se je dvig povprečne temperature morda kaj zaustavil in kakšno je stanje glede emisij toplogrednih plinov pri nas? Več podatkov je zbranih ali dosegljivih:
- v prispevku »Podnebne spremembe – kako zgovorni so nekateri podatki« (SSVO, SOU Maribor) in
- na spletni strani meteo.si - Uradna vremenska napoved za Slovenijo - Državna meteorološka služba RS - Podnebne spremembe (gov.si).
Pa vendar so še področja, kjer so še rezerve in bo v prihodnje potrebno intenzivirati napore. Eno takih je prav gotovo prostorsko načrtovanje ali pa npr. biodiverziteta, ki v različnih analizah vpliva podnebnih sprememb sploh ni zadostno zajeta.
PROSTORSKO NAČRTOVANJE V OBČINAH JE NUJNI UKREP ZA BLAŽENJE PODNEBNIH SPREMEMB
Občine se, skladno s finančnimi in drugimi možnostmi, relativno dobro odzivajo na podnebne spremembe. Na mnogih področjih so pri tem uspešne, največ razvojnih projektov izvajajo na področju energetike, trajnostne mobilnosti, ozelenjevanja, biodiverzitete, idr. Vpete so tudi v regionalne projekte, kjer jih uspešno vodi Regionalna razvojna agencija Podravje. Poleg aktualnih, podnebno usmerjenih projektov, pa je RRA zavezana tudi za pripravo regionalnih prostorskih načrtov. In ravno prostorsko načrtovanje je tisto, kjer je še veliko potenciala za uvajanje prilagojenih ukrepov in rešitev, tudi z vključitvijo t.i. modro-zelenih ukrepov.
Slika: Zelena misija za podnebje (RRA Podravje-Maribor, 2024)
Z iskanjem primernih rešitev na področju prostorskega načrtovanja in v duhu zmanjševanja vplivov podnebnih sprememb v lokalnih okoljih je zelo aktivna t.i. »Mreža za prostor«, katere koordinator je IPoP – Inštitut za politike prostora. Njihovo osnovno poslanstvo je povezovanje nevladnih organizacij in lokalnih pobud na področju urejanja prostora.
»Mreža za prostor« je pred kratkim izdala publikacijo »Podnebno načrtovanje«, kjer so zbrali veliko dobrih praks in zbirko možnih rešitev, ki jih lahko lokalne skupnosti upoštevajo kot navdih pri kreiranju rešitev v svojem okolju.
V pomoč občinam so dokumenti na naslednjih povezavah:
• https://www.mrezaprostor.si/aktualno/clanki/podnebno-nacrtovanje-podnebnim-spremembam-prilagojene-prostorske-resitve/
• Moč narave za odporna naselja in skupnosti
• Podnebne akcije: Projekti članic Mreže za prostor za naslavljanje podnebnih sprememb
• pobuda »Za žive meje«: https://www.mrezaprostor.si/zive-meje/.
KAKO DOŽIVLJAMO POSLEDICE PODNEBNIH SPREMEMB OBČANI, ZNAMO OBVLADOVATI STRES, SE O TEM POGOVARJAMO Z NAJMLAJŠIMI?
Na lokalnem nivoju smo občani s strani javnih institucij in preko svetovnega spleta zelo dobro informirani o možnih ukrepih, ki jih lahko izvajamo sami in s tem pripomoremo k blaženju posledic podnebnih sprememb. K temu veliko pripomorejo tudisubvencije EKO-sklada, prav tako se je dobro obrniti po strokovni nasvet v povezavi z energetskimi prenovami na svetovalno pisarnoEN SVET.
Malo manj pa smo kot družba doslej bili pozorni na stres, ki nam ga povzročajo tako škodni dogodki, kot posledica podnebnih sprememb (neurja, toča, poplave, vetrovi, vročina, plaz, ipd.), kot tudi stres zaradi velikega števila informacij, s katerimi smo že skorajda zasičeni (kako moramo ukrepati, kaj bi naj spremenili v življenjskem slogu, kako znižati zneske na položnicah za energijo, idr.).
Nikoli tudi ne pomislimo, kako naše ravnanje v določenem trenutku, ko smo v stresu, vpliva na naše najbližje, še posebej če so to otroci. Govorimo o naših reakcijah ob neznosni vročini, ob hitenju iz službe proti domu, ko bežimo pred neurjem ali o našem strahu, ko so slabe vremenske napovedi v tednu, ko bi naj naš otrok bil na taborjenju, ipd. Priznajmo, ob napovedih neugodnih vremenskih razmer dopoldan na delovnem mestu spremljamo potovanje nevihtnih celic na radarski sliki in tako smo dejansko v stiski že nekaj ur pred odhodom domov.
Foto: Gibanje nevihtnih celic s točo (ARSO, 2023)
Gre torej za novi izziv in vidik podnebnih sprememb, o katerem bo potrebno vse bolj razmišljati in hkrati razvijati neke vrste »protiobrambni« mehanizem. Kako bomo obvladali in umirjali tovrstne situacije, se bomo pogovorili z otrokom, ki sedi za nami v avtu, se bomo spomnili na starejšo sosedo v ulici, ki težko prenaša vročino, se bomo lahko zbrali pri delu v službi, ipd.
Tovrstnemu izzivu so tudi javne institucije začele namenjati vse več pozornosti, zagotovo bo ozaveščanje in informiranje javnosti s tem v zvezi vse pogostejše. Tako je med drugim Mestna občina Maribor v teh dneh za zaposlene v javni upravi organizirala predavanje z naslovom »Stres zaradi vročinskih valov v urbanem okolju«, v izvedbi dr. Igorja Žiberne iz Filozofske fakultete UM.
Vabljeni tudi k prebiranju napotkov na uradni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki so se vsebinsko dotaknili npr. delovno aktivnega prebivalstva:
Vpliv podnebnih sprememb na duševno zdravje delovno aktivnega prebivalstva | Nijz.
Za zaključek naj velja napotek –poskušajmo z razumnimi koraki in po svojim zmožnostih spremeniti življenjske navade na način, da bomo čim manj škodili planetu. Trudimo pa se tudi obvladovati stres: najprej poskušajmo ravnati preventivno in samozaščitno, če pa se že znajdemo v neugodni situaciji in če je le mogoče ohranimo »mirno kri«.