VARČUJMO Z VODO, DA NE BO PREPOZNO!

Na podlagi razpoložljivih podatkov smo v Slovenskem društvu za zaščito voda ocenili porabo vode za posamezna gospodinjska opravila v letih 1940, 1980 in 2020 ter izdelali optimistično prognozo za leto 2060.

Voda je bila pred drugo svetovno vojno cenjena dobrina. Le redkokatero gospodinjstvo je bilo priključeno na javni vodovod, ostala so uporabljala kapnico ali pa so uporabila vodo iz bližnjih izvirov. Zato so ljudje z vodo takrat ravnali zelo preudarno. Za pomivanje posode v preprostih koritih so uporabljali lesni pepel, perilo so prali enkrat tedensko na skupnih periščih z doma pripravljenim milom, temeljito osebno higieno pa so s kopanjem v manjši količini vode ravno tako izvajali enkrat tedensko, marsikdo pa še redkeje. Večina stranišč je bila suhih (na štrbunk), kar pomeni, da vode za splakovanje takrat še niso uporabljali. Po naši oceni so dnevno na osebo porabili do 13 litrov vode oz. 3 m³ na gospodinjstvo na mesec. Leta 1940 je povprečno slovensko gospodinjstvo štelo 7 oseb.

Leta 1980 je bila večina domov že priključena na javni vodovod, kar jim je zagotavljalo tudi kakovostno pitno vodo v količinah, ki so bile pred časom še nepredstavljive. Z vodo se je v gospodinjstvih sprva še varčevalo, saj so bili spomini na pomanjkanje vode še živi, pa čeprav je bilo vode dovolj in ni predstavljala stroškov, ki jih gospodinjstva ne bi zmogla. Z gospodarsko rastjo se je višal standard prebivalstva, ki se je odražal v večji porabi vode za gospodinjska opravila, spomin na pomanjkanje pa je bledel. V gospodinjstvih so za pranje perila že uporabljali pralne stroje, pomivanje posode pa je večinoma potekalo še ročno, pri čemer topla voda ni tekla v nedogled, ampak se je raztopino z detergentom za pomivanje posode pripravilo v prvem koritu, splakovalo pa v drugem. V kopalnicah so uporabljali toplo vodo, kar je tudi pomenilo večjo porabo vode za osebno higieno. Stranišča s splakovanjem so bila običajen standard. Po našem izračunu je tako povprečna poraba vode na prebivalca v letu 1980 znašala 117 litrov na dan, gospodinjstvo, ki je takrat v povprečju štelo 5 oseb, pa je v povprečju porabilo okoli 18 m³ vode na mesec. Tako velik skok porabe vode na prebivalca v 40 letih je že nakazoval razvrednotenje vrednosti in pomena vode, saj jo je bilo v naših pipah vselej na pretek.

Standardi oskrbe s pitno vodo postajajo strožji, stroški priprave vode ter vzdrževanja vodovodnih sistemov pa so vse višji, če želimo ohranjati visoke standarde javne oskrbe s pitno vodo. Čeprav Slovenijo poznamo kot vodnato deželo, je voda pri nas razporejena neenakomerno, tako geografsko kot v različnih letnih časih. Čedalje bolj se zavedamo, da uporaba pitne vode v gospodinjstvih za neprehrambne namene ni dopustna, in da je treba razmišljati o drugih virih vode za namene, kjer v gospodinjstvu potrebe po pitni vodi ni, npr. o uporabi kapnice ali že uporabljene vode v kopalnici za splakovanje stranišč. Vse daljša sušna obdobja in deževna obdobja z ekstremnimi naravnimi ujmami ter človeškim onesnaževanjem vodnih virov povzročajo vse večja vlaganja v vodovodne sisteme, če želimo, da v vseh razmerah obratujejo varno. To povišuje stroške pitne vode, kar zaznavamo tudi v družinskih proračunih in nas spodbuja k varčevanju.

Z varčevanjem z vodo uporabniki podpirajo prizadevanja komunalnih podjetij predvsem v času pomanjkanja, saj bi naraščanje potreb po pitni vodi lahko naraslo čez razumne meje obstoječih vodnih virov, kjer kapacitet ni dovolj, novih pa ni kar na pretek. Stare in precej potratne pomivalne in pralne stroje menjamo z varčnejšimi, tuši nadomeščajo kopalne kadi, za izplakovanje stranišč pa z novejšimi kotlički že uporabljamo minimalne količine vode. S takimi ukrepi nam je uspelo v letu 2020, ko je gospodinjstvo statistično štelo povprečno 2,5 oseb, porabo vode v gospodinjstvih zmanjšati na 10 m³ na mesec.

Vir: sdzv-drustvo.si