Ne hranite prostoživečih živali!

Prostoživeče živali, kot so labodi, golobi, ribe, veverice, ježi in druge, si svojo najljubšo hrano poiščejo same v naravi, tudi v mestu. Z odmetavanjem odpadne hrane v parkih, na trgih, obrežju Drave in drugih javnih površinah prispevamo k povečanju števila tistih živali, ki jih je že tako veliko – predvsem podgan in sivih vran. Tako se dober namen lahko slabo konča. V skrajnem primeru bo potrebno park ali trg zapreti in izvesti deratizacijo.

Zakaj NE-hranjenje?

Prostoživečih živali NE hranimo, ker: 
-    živali izgubijo naravni občutek in hrane ne iščejo več same, 
-    odpadna hrana ne zadosti potrebam živali po vnosu življenjsko pomembnih hranil, 
-    zaradi zbiranja na točkah hranjenja se med živalmi prenašajo bolezni, 
-    preveč se razmnožijo, 
-    povečata se tekmovalnost in stres,
-    prihaja tudi do povečanega vnosa hranil v vodno okolje, kjer se ustvarjajo za življenje neugodni pogoji.

Kam z odpadno hrano?
Odpadna hrana sodi v biološke odpadke, t. j. v rjav zabojnik ali na kompost. Izjema so ostanki mesa in kosti, ki sodijo v mešane odpadke ali črni zabojnik.

Kaj pa ptice pevke?
Ptice tudi v zimskih mesecih niso povsem odvisne od hrane, ki jo nastavljajo ljudje. Ptice pevke lahko hranimo na domačem vrtu ali balkonu, in sicer s semeni (najprimernejša so sončnična), nesoljenimi oreščki in jabolki.

 
Foto: Živali od ljudi pričakujejo hrano in se brez strahu približajo

 
Foto: Piktogram na tablici opozarja na prepoved hranjenja 
(avtor risbe: Samo Jenčič)