Živali si svojo najljubšo hrano poiščejo same v naravi

V sklopu participativnega proračuna Mestne občine Maribor je bil izglasovan predlog »Učne table o primernem hranjenju prosto živečih ptic«, ki poziva k ozaveščanju o posledicah neprimernega hranjenja prostoživečih ptic in drugih živali.

Mestna občina Maribor je v sodelovanju z Nigradom namestila opozorilne table na tistih območjih, kjer ljudje najpogosteje hranijo živali. Tako smo jih v letu 2024 namestili 60 na nabrežju Drave, v Mestnem parku in na Slomškovem trgu.

Z zgibankami in plakati s pomenljivim naslovom »Ne hrani me! Ohrani me« pa nagovarjamo predvsem mlajše otroke (vrtec, prva triada OŠ), njihove starše in stare starše. Ti so namreč najpogosteje opaženi pri hranjenju prostoživečih živali. Vrtcem in osnovnim šolam smo ob svetovnem dnevu varstva živali razdelili 5000 poučnih zgibank in 80 plakatov (gradivo je dostopno na povezavi:

https://okolje.maribor.si/delovna-podrocja/narava/biotska-raznovrstnost/kampanja-ne-hrani-me-ohrani-me).

Zakaj NE-hranjenje?

Prostoživeče živali, kot so labodi, golobi, ribe, veverice, ježi in druge, si svojo najljubšo hrano poiščejo same v naravi, tudi v mestu. Z odmetavanjem odpadne hrane v parkih, na trgih, obrežju Drave in drugih javnih površinah prispevamo k povečanju števila tistih živali, ki jih je že tako veliko – predvsem podgan in sivih vran. Tako se dober namen lahko slabo konča. V skrajnem primeru bo potrebno park ali trg zapreti in izvesti deratizacijo.

Prostoživečih živali NE hranimo, tudi zato ker:

• živali izgubijo naravni občutek in hrane ne iščejo več same,
• odpadna hrana ne zadosti potrebam živali po vnosu življenjsko pomembnih hranil,
• zaradi zbiranja na točkah hranjenja se med živalmi prenašajo bolezni,
• preveč se razmnožijo,
• povečata se tekmovalnost in stres,
• prihaja tudi do povečanega vnosa hranil v vodno okolje, kjer se ustvarjajo za življenje neugodni pogoji.

Kam z odpadno hrano?

Odpadna hrana sodi v biološke odpadke, t. j. v rjav zabojnik ali na kompost. Izjema so ostanki mesa in kosti, ki sodijo v mešane odpadke ali črni zabojnik.

Kaj pa ptice pevke?

Ptice tudi v zimskih mesecih niso povsem odvisne od hrane, ki jo nastavljajo ljudje. Ptice pevke lahko hranimo na domačem vrtu ali balkonu, in sicer s semeni (najprimernejša so sončnična), nesoljenimi oreščki in jabolki.

Več informacij je v usmeritvah Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije za zimsko hranjenje ptic, ki je v primeru pravilnega pristopa izjema:

https://okolje.maribor.si/data/user_upload/Priporocila_za_hranjanje_prostozivecih_ptic.pdf

Tablice opozarjajo na to, da hranjenje labodov ni dovoljeno (foto: Nigrad)