22. april - Svetovni dan Zemlje

Svetovni dan zemlje zaznamujemo letos že 55-ič. Tokratno geslo Naša moč, naš planet postavlja v ospredje kolektivno moč posameznikov in skupnosti pri doseganju pozitivnih sprememb. Poudarja tudi spodbujanje globalnega prehoda na obnovljive vire energije, s ciljem potrojiti svetovno proizvodnjo čiste električne energije do leta 2030.

Delež električne energije, ki jo pridobivamo iz obnovljivih virov, se povečuje, zmanjšujeta pa se tako količina kot delež emisij CO₂ iz oskrbe z električno energijo, plinom in paro. Slednji je v 2022 obsegal 27 % vseh v tem letu nastalih emisij CO₂ ali za 14 odstotnih točk manj kot v 2013.

Čedalje več elektrike pridobljene iz sončne in vetrne energije

Skoraj polovico potreb po energiji v Sloveniji pokrijemo z uvozom, v letu 2023 je bil delež uvožene energije 48-odstoten. V strukturi oskrbe z energijo sicer prevladujejo naftni proizvodi s 34-odstotnim deležem, sledita jedrska energija (23 %) ter energija iz obnovljivih virov skupaj s hidroenergijo (nekaj manj kot 21 %). Pri bruto končni rabi energije je Slovenija leta 2023 s 25,1 % prvič (brez uporabe mehanizma statističnega prenosa) presegla 25-odstotni delež energije iz obnovljivih virov (OVE).

V Sloveniji smo leta 2023 največ električne energije proizvedli v jedrski elektrarni in hidroelektrarnah (po 35 %), medtem ko smo je v termoelektrarnah pridobili 23 %, v sončnih in vetrnih skupaj pa nekaj manj kot 7 %. Delež tako pridobljene električne energije se v zadnjih letih povečuje; še leta 2014 je znašal le nekaj več kot 1 %.

Vse več emisij CO₂ povzroča transport

K izpustom toplogrednih plinov v veliki meri prispeva prav proizvodnja električne in toplotne energije ter pare iz fosilnih goriv. V letu 2022 je v oskrbi z električno energijo, plinom in paro nastalo 3,5 milijona ton ali 27 % emisij CO₂. Ta delež se je sicer v 10-letnem obdobju zmanjšal, leta 2013 je namreč v tem področju dejavnosti nastalo 5,8 milijona ton ali 41 % vseh v tem letu nastalih emisij CO₂.

Nasprotno se povečujeta količina in delež emisij CO₂, ki izvirata iz cestnega, ladijskega in zračnega transporta. Leta 2013 je tako v transportu skupno nastalo 4,3 milijona ton emisij CO₂ ali 30 % vseh, v 2022 pa 5,4 milijona ton ali 43 % vseh v tem letu nastalih emisij CO₂.
Skupna količina emisij CO₂ sicer upada od leta 2017; v zadnjem opazovanem letu (2022) je znašala 12,7 milijona ton ali 3 % manj kot v letu prej oz. za 10 % manj kot v 2013.

Vrednost zbranih okoljskih davkov se povečuje

Z okoljskimi davki je leta 2023 država zbrala skupno skoraj 1,8 milijarde EUR ali za 7 % več kot leto prej. Največji delež teh, 81 % ali 1,5 milijarde, je bil zbran z davki na energijo, kamor se uvrščajo zlasti trošarine na energente ter drugi davki na onesnaževanje z emisijami CO2. Sledili so davki na promet z 12-odstotnim deležem oz. 0,2 milijarde EUR ter davki na onesnaževanje in rabo naravnih virov s 3 % oz. 0,1 milijarde EUR.

Skoraj pol milijarde EUR investicij v varstvo okolja

Leta 2023 je bilo za investicije v varstvo okolja namenjenih 474 milijonov EUR, kar je 17 % več kot leta 2014. Tekoči izdatki za varstvo okolja so se v tem obdobju zvišali za 105 % in so znašali nekaj več kot milijardo evrov.

Kaj pomeni sprejemati pametne energetske odločitve?

Pametne energetske odločitve niso samo okolju prijazne – dolgoročno zmanjšajo tudi stroške in povečajo kakovost bivanja. Tukaj je 10 konkretnih nasvetov, kako lahko vsak posameznik prispeva k energetski učinkovitosti in bolj zeleni prihodnosti.

1. Kupujte energetsko učinkovite naprave

Pri nakupu bele tehnike, svetil ali elektronskih naprav bodite pozorni na energijske nalepke. Najbolj energetsko učinkovite naprave porabijo manj elektrike in dolgoročno zmanjšujejo stroške in so uvrščene v razred A.

2. Izklapljajte naprave, ko niso v uporabi

Elektronske naprave v stanju pripravljenosti (t. i. »standby«) še vedno porabljajo elektriko, pravimo jim tudi vampirske naprave oziroma "električni vampirji". Z rednim izklapljanjem ali uporabo razdelivcev z gumbom lahko prihranite več energije, kot si mislite.

3. Zamenjajte klasične žarnice z LED-osvetlitvijo

Evropska unija je že pred leti sprejela uredbo, ki predvideva postopno ukinitev uporabe klasičnih žarnic. Danes so nove alternative, kot so LED-sijalke in izboljšane halogenske sijalke, vse bolj dostopne. Vse te nove možnosti so za potrošnike cenovno ugodnejše, bolj energetsko učinkovite in bolj prijazne do okolja.

4. Pametno ogrevajte in hladite prostor

Redno prezračujte prostore, zapirajte okna pri uporabi klimatskih naprav, ne ogrevajte ali hladite praznih prostorov. Nastavitev termostata na optimalno temperaturo (okoli 21 °C pozimi in 25 °C poleti) pomeni več udobja in manjšo porabo.

5. Izkoristite naravno svetlobo in toploto

Čez dan dvignite rolete in odgrnite zavese. Naravna svetloba zmanjša potrebo po umetni razsvetljavi, sončna toplota pa ogreje dom brez dodatne energije.

6. Izberite obnovljive vire energije

Če imate možnost, preklopite na dobavo elektrike iz obnovljivih virov ali investirajte v lastno sončno elektrarno. Tako neposredno prispevate k zeleni prihodnosti. Vaši aparati naj bodo varčni, vaša poraba zmerna, vaš račun zelen.

7. Spodbujajte trajnostno mobilnost

Ko je mogoče, uporabite javni prevoz, kolo ali hodite peš. Razmislite tudi o skupni vožnji ali prehodu na električno vozilo.

8. Zmanjšajte in optimizirajte porabo tople vode

Namestite varčne tuš baterije, znižajte temperaturo grelnika vode in se odločajte za krajše prhe namesto kopeli.

9. Spremljajte svojo porabo

Redno spremljanje porabe energije s pomočjo aplikacij ali pametnih števcev vam omogoča vpogled v navade in spodbuja k varčnejši rabi.

10. Vzgajajte energetsko ozaveščene otroke

Pogovarjajte se o pomenu varčevanja z energijo, skupaj ugašajte luči, sortirajte odpadke in ustvarjajte okolju prijazne navade že od malih nog. Vir: SURS, E3