Kakovost zraka v notranjih prostorih
Poletna vročina in vročinski valovi, močni vetrovi, nalivi, hitro spreminjajoče temperature zraka, megla, vedno tanjša in krajša snežna odeja in hitri prehodi med letnimi časi nas vedno bolj opozarjajo na podnebne spremembe. Ob tem smo se kar navadili spremljati kakovost zunanjega zraka, ki se v zadnjih letih sicer počasi izboljšuje, za kar so zaslužni številni ukrepi na področju prometa, energetike in počasi spreminjajočih navad ljudi. Ljudje sami lahko namreč s svojim načinom življenja in izkoriščanjem naravnih virov naredimo tudi največ škode v naravnem okolju.
V zimskem času, ko se vrednosti PM delcev približajo ali presegajo mejne vrednosti in tudi poleti, ko se zvišajo koncentracije ozona, se pogosto zapremo v notranje prostore in se tako skušamo zaščititi pred vplivom onesnaženosti zunanjega zraka. Vendar se ob tem praviloma ne vprašamo: kakšen zrak pa dihamo v zaprtih prostorih: doma, v službi, v šoli, ob notranjih športnih aktivnostih, druženju?
Če smo vsaj nekoliko aktivni zunaj, v naravi, vseeno preživimo 70-80% časa v notranjih prostorih. Na kakovost zraka v notranjih prostorih in s tem na naše zdravje vpliva več faktorjev kot so: način in pogostost prezračevanja, gradbeni materiali iz katerih so stavbe, vrsta pohištva, uporaba čistil in pršil, aktivnosti in število uporabnikov, naprave v prostoru, stavbno pohištvo, način ogrevanja, čas izpostavljenosti in še veliko manjših faktorjev.
Onesnaževala, ki se najpogosteje pojavljajo v notranjih prostorih pa so PM2.5, CO2, ogljikov monoksid, hlapne organske spojine (VOC), radon, benzen in formaldehid.
Človek praviloma porabi oziroma vdihne približno 10 m3 zraka dnevno, od tega je maksimalno sprejemljiv nivo delcev nekje 800 delcev/1.000.000, da je zrak še lahko primeren za dihanje. V šolah, kjer so opravljali meritve delcev v zraku so ugotovili, da se je nivo delcev gibal med 1.500 – 2.000 delcev/1.000.000, kar je skoraj 3x več od dopustnih vrednosti. Tak zrak je za zdravje že škodljiv, kažejo se znaki utrujenosti, težje dihanje, glavobol, pade koncentracija in sposobnost za delo, posredno pa tudi druge zdravstvene težave, povezane z dihali in srčno žilnimi boleznimi. V ta namen določeni proizvajalci ponujajo merilcekakovosti notranjega zraka, ki nas z zvokom ali določeno barvo opozarjajo, da so onesnaževala v notranjem zraku presežena in je potrebno prezračevanje.
V preteklosti je bil velik poudarek na energetskih sanacijah, ki so bile parcialne, usmerjene predvsem v zamenjavo stavbnega pohištva, fasade, strehe, v zadnjih letih pa je poudarek na celoviti prenovi stavbe, saj so vsi ti elementi skupaj ključni za kakovost bivanja (tudi notranjega zraka) in energetske prihranke.S takimi parcialnimi sanacijami (npr. stavbno pohištvo) smo popolnoma zatesnili bivalne prostore, tako da je izmenjava svežega zraka onemogočena. Pojavlja se vlaga v prostorih in z njo plesen, ki še dodatno ogroža naše zdravje. Sanacije prostorov so še posebej problematične v starejših zgradbah, saj so zgrajene s starimi materiali, ki so zelo vprašljivi glede emisij. Pri sanacijah stavb je potrebno biti še posebej pozoren na izbiro neoporečnih gradbenih materialov (ekološki certifikati) z nizko stopnjo emisij, saj materiali pogosto vsebujejo težke kovine, formaldehide, lahkohlapne ogljikovodike (premazi) in druge škodljive snovi.
Zavedanje pomembnosti kakovosti notranjega zraka za zdravo življenje doma in učinkovitost na delovnem mestu narekujeta celovit pristop k zagotavljanju čistega notranjega zraka, zato je potrebno poskrbeti tudi za ustrezno prezračevanje prostorov. To je lahko naravno (odpiranje oken in vrat z ustrezno postavitvijo stavbnega pohištva) ali mehansko, z namestitvijo ustreznih prezračevalnih sistemov. Gre za tehnologije prezračevanja z rekuperacijo (vračanjem toplote), ki so učinkovite in energetsko varčne. V novejših gradnjah so taki sistemi že zahtevan standard, saj z izgubo toplote iz prostora z naravnim prezračevanjem trošimo prepotrebno energijo. Poudariti tudi velja, da se zajem zraka prečisti in s tem ni mogoče prenesti onesnaževal, ki so morebiti že v zunanjem zraku ter jih z naravnim prezračevanjem prenesemo v prostor. Nenazadnje ustrezni prezračevalni sistemi tudi zmanjšujejo možnost prenosa nalezljivih bolezni, saj v prostoru ostaja manjše število virusov, ki se sproti odstranjujejo iz prostora. Samo klimatske naprave za hlajenje in segrevanje seveda niso dovolj učinkovita rešitev.
Za izboljšanje kakovosti notranjega zraka lahko sami:izbirajmo gradbene materiale in pohištvo z nizkimi emisijami;
nabavimo merilec, ki nas pravočasno opozori na neustrezno kakovost zraka;
uporabljamo čistilna sredstva, ki vsebujejo čim manj zdravju škodljivih snovi;
redno čistimo prostore, predvsem odstranjujemo prah, ki vsebuje mnoga onesnaževala;
redno vzdržujmo kurilne naprave in s tem preprečujmo vdor dima v prostor;
opustimo kajenje v prostoru;
bodimo pozorni na vlažnost v prostoru, ki naj bo med 30-50%, uporabljajmo razvlaževalce;
če nimamo prezračevalnega sistema redno zračimo prostore, pri tem pazimo na vdor že onesnaženega zraka;
nabavimo sobne rastline, ki čistijo zrak.
Vir slike: predstavitev Kakovost zraka v bivalnih prostorih, doc. dr. Matjaž Prek, univ. dipl. inž. str.
Več o kakovosti zraka v notranjih prostorih lahko najdete na spodnjih spletnih straneh.
- Priročnik Zdrav zrak, zdravi otroci; projekt InAirQ ; zajete osnovne šole:
- Notranji zrak – Priporočila za prebivalce:
- Kakovost zraka v zaprtih prostorih:
- Kakovosten zrak v notranjih prostorih izboljšuje zdravje, počutje in produktivnost: