OKOLJE MARIBOR

Podnebne spremembe so lahko posledica naravnih procesov na Zemlji kot so oceanska kroženja, spremembe v orbiti Zemlje, spremembe sončnega sevanja, premiki tektonskih plošč, vulkanski izbruhi, načeloma pa se izraz »podnebne spremembe« bolj osredotoča na spremembe naravnega okolja, ki jih je povzročil človek s svojim delovanjem. Prekomerni izpusti toplogrednih plinov (TGP) vplivajo na segrevanje ozračja (globalno segrevanje, ozonska luknja) in s tem povzročajo spremembe podnebja, ki se kažejo vedno bolj pogosto in intenzivno.

Toplogredni plini povzročajo učinek tople grede, kar pomeni, da delujejo kot izolacija in zmanjšujejo oddajanje toplote nazaj v vesolje. Posledice podnebnih sprememb so predvsem višje temperature zraka v troposferi, taljenje ledu na ledenikih, dvig gladine oceanov, povečano število in intenziteta ekstremnih vremenskih dogodkov (dolga sušna obdobja, hudi nalivi, viharji), spreminjanje vremenskih vzorcev, spremembe morskih tokov, daljšanje rastne dobe in zmanjšanje števila dni s snežno odejo. Te spremembe se lahko odražajo zelo hitro (gozdni požari, poplave, viharji) ali pa se procesi odvijajo počasi, skozi stoletja.

Med toplogredne pline štejemo:

• ogljikov dioksid (CO₂),

• metan (CH₄),

• didušikov oksid (N₂O),

• F-pline, kamor štejemo perfluorirane ogljikovodike (PCF), fluorirane ogljikovodike (HCF), žveplov heksafluorid (SF₆), klorfluorogljike (CFC) in hidroklorfluorogljike.

Največ izpustov TGP izhaja iz prometa, energetike/težke industrije, kmetijstva, ogrevanja in hlajenja stavb, lahke industrije in predelave odpadkov, vpliva pa tudi prekomerno izsekavanje gozdov.

Za blaženje podnebnih sprememb so države leta 1997 podpisale Kjotski protokol, ki določa cilje in ukrepe za zmanjševanje TGP do leta 2020 in leta 2015 Pariški sporazum s ciljem zmanjšanje temperature do leta 2100 na manj kot 2stopinji Celzija glede na predindustrijsko raven. Pariški sporazum je globalni podnebni sporazum s katerim države podpisnice v ločenih načrtih določajo ukrepe v skupno dobro.

Slovenija z Resolucijo o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 zastavlja jasen cilj, da do leta 2050 doseže podnebno nevtralnost. Emisije toplogrednih plinov bo do leta 2050 zmanjšala za 80 do 90 odstotkov glede na leto 2005, izboljšala ponore ter hkrati pospešila izvajanje politik prilagajanja na podnebne spremembe in zagotavljanje podnebne varnosti prebivalcev. Podnebna strategija opredeljuje dolgoročni razvoj Slovenije v smeri neto ničelnih emisij toplogrednih plinov, pospešen prehod na obnovljive vire energije, opuščanja rabe fosilnih goriv in zmanjševanja končne rabe energije.

Februarja 2020 je bil sprejet Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt, v katerem so zajeti ukrepi za zmanjševanje TGP, uporabo obnovljivih virov energije (OVE), učinkovita raba energije (URE), energetska varnost  in raziskave, inovacije in konkurenčnost, v katere so vključeni vsi sektorji, ki največ prispevajo k nastanku TGP.

Zavedati se je potrebno, da bomo samo z omejitvami in ukrepi na vseh področjih dosegli dolgoročne cilje in si tako zagotovili preživetje.