Zaključena je priprava »Poročila o stanju okolja Mestne občine Maribor za obdobje 2017-2022«

Poročilo o stanju okolja je pripravljeno v skladu s 156. členom Zakona o varstvu okolja. Povzema stanje v obdobju 2017-2022, hkrati tudi ugotovitve o stanju okolja, ki so bile zajete v Občinskem programu varstva okolja Mestne občine Maribor za obdobje 2021-2030 (OPVO MOM 2030), sprejetem na Mestnem svetu MOM aprila 2021.

Poročilo je dostopno tukaj.

V poročilu je pregled osnovnih značilnosti območja občine, gonilnih sil oz. akterjev sprememb v okolju, obremenitev in stanja posameznih sestavin okolja, kot so zrak, voda, tla in narava. Poročilo zajema tudi strnjene podatke o izvajanju lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja ter pristojnih inšpekcijskih služb.
Namen dokumenta je pregled stanja okolja z opredelitvijo ključnih pritiskov in na podlagi ugotovljenega opredelitev temeljnih usmeritev mesta pri nadaljnjem razvoju.
Poročilo je izdelano na podlagi zakonskih izhodišč, strateških in operativnih dokumentov, načrtov, strokovnih podlag in okoljskih podatkov.
Zadnje poročilo je občina izdala v letu 2018 in sicer je bilo to »Poročilo o stanju okolja v Mestni občini Maribor 2007-2016«.

Priprava

Poročilo je pripravila Skupna služba varstva okolja, Skupne občinske uprave Maribor. Pri pripravi so sodelovali strokovni sodelavci organov Mestne uprave MOM in zunanji deležniki (izvajalci lokalnih gospodarskih javnih služb s področja varstva okolja v MOM ter inšpekcijski organi na lokalni in nacionalni ravni).

Vsebinski poudarki

Splošno stanje okolja v MOM se v zadnjih 6 letih ni poslabšalo kljub vedno večjim pritiskom na vseh področjih družbenega življenja. Stanje je razmeroma dobro, na mnogih področjih se izboljšuje, je pa potrebno okrepiti aktivnosti predvsem na področju trajnostne mobilnosti, uvajanja OVE, nadgradnje infrastrukture za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, aktivnega varstva območij pomembnih za naravo in vodne vire pitne vode, upravljanje območij varstva narave ter mestnih gozdov in zmanjšanja ranljivosti na podnebne spremembe.
V poročilu je pri posameznih poglavjih tudi smiselno zajet vpliv posameznih okoljskih parametrov na zdravje. Prav tako sta med drugim vključeni tudi poglavji o informacijskem sistemu varstva okolja v MOM in o sodelovanju z nevladnimi okoljskimi organizacijami. Zelo pomemben je namreč pretok informacij in podatkov med različnimi deležniki, njihovo sodelovanje ter povezovanje in nenazadnje seznanjanje ter ozaveščanje širše javnosti z okoljskimi informacijami s strani mestnih služb.
Pri večini poglavij je  podrobnejši opis stanja podan v obliki grafov, kart ali tabel in vključeni podatki kažejo na smer razvoja okolja v določenem obdobju.
Ob koncu vsakega poglavja so posebej izpostavljeni pritiski in odzivi ter zaključne ugotovitve. Na začetku poročila pa je nazorno v tabeli prikazana ocena stanja okolja po vseh obravnavanih področjih (v strnjeni obliki) s pomočjo inkografike, ki se smiselno uporablja pri interpretaciji kazalcev okolja. Opredeljena so tri stanja: dobro, zadovoljivo in slabo stanje.

Zaključne ugotovitve

Najpomembnejši vplivi dejavnosti oziroma gonilnih sil na okolje in naravo so zagotovo:

• raba naravnih virov, zlasti surovin, tal, vode in energije
• emisije onesnaževal v okolje (zrak, voda, tla)
• sprememba rabe zemljišč, širjenje poselitve
• odpadki (divja odlagališča, ravnanje z nevarnimi odpadki …)
• povečanje nivojev hrupa zaradi prometa, industrije, javnih prireditev

Sektorji, ki so odgovorni za večino okoljskih problemov, s katerimi se danes soočamo, so energetika, promet in kmetijstvo. V teh sektorjih prihaja tudi do največ izpustov v okolje, prav tako so največji porabniki energije. Vloga industrije (predelovalnih dejavnosti) kot glavnega povzročitelja točkovnega onesnaženja vode in zraka se danes zmanjšuje, čeprav je še vedno izrazita v nekaterih predelih (na primer na območju posameznih industrijsko/poslovnih con). Industrija postaja danes vse bolj pomembna kot porabnik energije in naravnih virov (surovin) ter kot povzročitelj povečanja tovornega prometa.
Tudi gospodinjstva predstavljajo velik pritisk na okolje. Porabijo približno 20 % vse končne energije, so drugi največji porabnik električne energije, poleg tega kot potrošniki vplivajo na rabo naravnih virov in proizvedejo veliko odpadkov.
Pomemben pritisk na površine predstavlja še urbanizacija, saj prihaja zaradi širjenje bivalnih območij do izgube kakovostnih zemljišč in povzroča degradacijo tal.
Globalno je prisoten velik poudarek po integraciji okoljskih zahtev in ciljev v proces oblikovanja politik posameznih gospodarskih panog, predvsem tistih, ki imajo največji vpliv na okolje. V  okviru EU pobud, strategij in politik je zaznati prisotnost sistematičnega pristopa, čemur sledijo  tudi nacionalne politike. Le tako se bodo pritiski na okolje v vseh sektorjih lahko uspešneje zmanjševali, tudi na lokalnem nivoju.
Za vzpostavljanje kakovostnega okolja na območju MOM so v zadnjih letih vloženi veliki napori za zmanjšanje negativnih vplivov nanj. To je omogočeno z usmerjenim načrtovanjem razvoja mesta, jasnimi razvojnimi in okoljskimi usmeritvami, vzpostavitvijo primernih upravljavskih sistemov, s spodbudami, z investicijami, ustreznim prostorskim načrtovanjem in izvajanjem potrebnih posamičnih ukrepov ter aktivnosti.
V sklopu načrtovanega razvoja mesta so že bili sprejeti (nekateri pa so še v fazi sprejemanja) mnogi občinski predpisi, strategije, programi, načrti, kjer so zapisani tudi ukrepi in smernice za zmanjševanje negativnih pritiskov in vplivov na okolje. Najpomembnejši izmed njih je OPVO MOM 2030. Mesto se zaveda pritiskov na okolje, prav tako tudi odgovornosti za njihovo uspešno obvladovanje, zato se s ciljno načrtovanimi razvojnimi koraki sprejemajo odločitve, ki vodijo k bolj zdravemu življenjskemu okolju.