Glasgow, COP26: pomembne zaveze

V Glasgowu poteka dvotedenska podnebna konferenca, od katere ima svet visoka pričakovanja. Svetovni voditelji so se pretekli vikend zbrali na podnebnem vrhu, ki je prinesel nekaj rezultatov. Avstralski raziskovalci so tako izračunali, da so trenutne zaveze političnih voditeljev v okviru COP26 korak v pravo smer, a še vedno premalo za doseganje cilja 1,5 stopinje Celzija iz pariškega podnebnega dogovora. Če se bomo zavez držali, bi lahko segrevanje ozračja omejili na manj kot dve stopinji Celzija, kar je zgornja meja.

Premog je največji poganjalec podnebnih sprememb. Iz Združenega kraljestva so sporočili, da se je na podnebni konferenci v Glasgowu 190 držav in organizacij zavezalo, da bo opustilo premog. A nekatere največje onesnaževalke in porabnice tega fosilnega goriva, med njimi Avstralija, Indija, Kitajska in ZDA te zaveze niso sprejele, poroča BBC. Dogovor je podpisalo že več kot 40 držav, med 18 državami, ki so se prvič odločile za takšno zavezo, so Poljska, Vietnam in Čile.

Podpisnice dogovora so se zavezale, da bodo prenehale z vsemi novimi investicijami energije s premogom. Prav tako so se dogovorili, da bodo takšno energijo do leta 2030 ukinili za večja gospodarstva, za revnejše države pa do leta 2040. 

Do leta 2030 se mora po svetu zapreti 3.000 elektrarn na premog, če želimo doseči podnebne cilje, kaže novo poročilo podnebnega think tanka Transition Zero. Avtorji raziskave poudarjajo, da mora levji delež na poti k temu cilju prispevati Kitajska, ki je lastnica polovice vseh elektrarn na premog in največja onesnaževalka. Skuri toliko premoga kot ves svet skupaj. Kitajska je pred COP26 objavila načrt, ki pa je prejel številne kritike strokovne javnosti, saj predvideva naraščanje emisij do leta 2030 in njihovo manjšanje do leta 2060. Znanstveniki poudarjajo, da bo takrat prepozno.

Več kot sto svetovnih voditeljev se je na podnebni konferenci COP26 zavezalo, da bodo do leta 2030 ustavili krčenje gozdov, poročajo tuji mediji. Za to bodo namenili približno 16,5 milijona evrov javnih in zasebnih sredstev. Strokovnjaki so pozdravili to potezo, vendar so opozorili, da podoben dogovor iz leta 2014 "sploh ni upočasnil krčenja gozdov" in da je zaveze tokrat treba izpolniti. V državah, ki pravijo, da bodo podpisale obljubo – vključno s Kanado, Brazilijo, Rusijo, Kitajsko, Indonezijo in Demokratično republiko Kongo – leži okoli 85 odstotkov svetovnih gozdov. Nekaj ​​sredstev bo namenjenih državam v razvoju za obnovo poškodovanih zemljišč, boj proti požarom v naravi in ​​podporo avtohtonim skupnostim.

Gozdovi po svetu so ena močnejših zaščit pred segrevanjem planeta. Iz ozračja namreč vsrkajo tretjino ogljikovega dioksida, ki ga letno proizvede človeštvo.

 Vir: 24 ur, Čas za zemljo